nujni delez nezakonskega otroka

dejvi

Fizikalc
30. avg 2010
1.324
0
36
maribor
Kako je z dedovanjem v primeru, da ima oce dva zakonska otroka in njima z oporoko vse zapusti po svoji smrti. Koliksen delez se lahko dobi tretji nezakonski otrok kateri z ocetom ni imel stikov nikoli.
Kaj pa v primeru da oce oblezi in hci skrbi zanj do smrti, je potem upravicena do visjega deleza kot brat in nezakonski sin ali se morata odpovedati svojemu delezu,kaj ce ne ali sodisce uposteva kdo je skrbel za oceta

Hvala in lp
 
Nazadnje urejeno:

Gavran

direktor!
22. jul 2007
9.130
5.073
113
Nuku`Alofa
Nisem pravnik ampak kolikor vem so otroci izenačeni ne glede na izvenzakonski status, torej zakoniti delež je ena tretjina vsakemu, nujni delež pa je polovica zakonitega torej ena šestina.
Skrb za očeta nima vpliva na dedovanje če za to ni sklenjena ustrezna pogodba.
IMHO.
 
I

Izbrisan uporabnik #488

Citat:
Uporabnik dejvi pravi:
Kako je z dedovanjem v primeru, da ima oce dva zakonska otroka in njima z oporoko vse zapusti po svoji smrti. Koliksen delez se lahko dobi tretji nezakonski otrok kateri z ocetom ni imel stikov nikoli.
Kaj pa v primeru da oce oblezi in hci skrbi zanj do smrti, je potem upravicena do visjega deleza kot brat in nezakonski sin ali se morata odpovedati svojemu delezu,kaj ce ne ali sodisce uposteva kdo je skrbel za oceta

Hvala in lp

Oče je lahko zapustil tudi ženo=vdovo, ki v tem primeru spada tudi med dediče I. dednega reda.

Kot je prej nekdo napisal, je nezakonski otrok povsem izenačen z zakonskim. Torej imamo 4 dediče, zakoniti delež je 1/4, nujni pa 1/8 za vsakega. Če so samo trije je to 1/3 oz. 1/6.

Oče in hči morata imeti v primeru oskrbe sestavljeno ustrezno pogodbo, npr. pogodba o dosmrtnem preživljanju, preužitkarska in še kakšna mešana, da se "podarjeno" premoženje ne všteje v zapuščino.

Sicer pa je hčerka po zakonu dolžna skupaj z ostalimi froci (bratje, sestre) skrbeti za onemoglega očeta. Višji delež ne pripada.

Ni pa dolžna skrbeti zanj, če oče za njo ni skrbel, plačeval preživnine in slično.

Odpoved dedovanju je povsem prostovoljna! če se ne odpovesta, dedujejo vsi skupaj.

Razen če bi imela hči kakšne izjemne stroške s tem v zvezi, bi to lahko uveljavljaja = terjatev do zapuščine.

Nujni delež pa je sicer potrebno zahtevati, ni avtomatsko pridobljen.
 

2CV

Pripravnik
16. avg 2012
505
12
18
Citat:
Uporabnik Snecer pravi:
Citat:
Uporabnik dejvi pravi:
Kako je z dedovanjem v primeru, da ima oce dva zakonska otroka in njima z oporoko vse zapusti po svoji smrti. Koliksen delez se lahko dobi tretji nezakonski otrok kateri z ocetom ni imel stikov nikoli.
Kaj pa v primeru da oce oblezi in hci skrbi zanj do smrti, je potem upravicena do visjega deleza kot brat in nezakonski sin ali se morata odpovedati svojemu delezu,kaj ce ne ali sodisce uposteva kdo je skrbel za oceta

Hvala in lp

Sicer pa je hčerka po zakonu dolžna skupaj z ostalimi froci (bratje, sestre) skrbeti za onemoglega očeta. Višji delež ne pripada.

Najbrž so dolžni za očeta skrbeti vsi potomci. Ampak ali npr. hčerki res ne pripada večji delež v primeru, da je sama prevzela vso skrb ker ostali potomci le tega niso hoteli?
Kja pa je tukaj načelo pravičnosti ?

LP
 

KKK

Pripravnik
18. maj 2009
897
0
16
sin se lahko odpove dediščini v korist sodedinje, pa se sklene dedni sporazum.
 
I

Izbrisan uporabnik #488

Da lahko delez odstopi, ga mora prej sprejeti.

Ce se pa takoj odpove pa se porazdeli vsem ostalim.

Nacelo pravicnosti? Saj ima moznost regresirati od bratov in sester...

Lahko pa dvigne roke in potem csd ureja dalje.
 

VAG

Majstr
11. avg 2007
1.748
218
63
Citat:
Uporabnik Snecer pravi:
Nujni delež pa je sicer potrebno zahtevati, ni avtomatsko pridobljen.

Ampak sej načeloma sodišče ob vabljenju na zapuščinsko obravnavo pobrska za svojci, tako zakonskimi ali nezakonskimi?

Sprašujem, ker imamo v družini naslednji primer:
oče moje mame je zapustil familijo 60 let nazaj in z njim nimamo stikov, razen tega da vemo da je še živ in da živi v Sloveniji. Možakar se je nato še 2x poročil in imel še eno hčerko (ki pa ni imela potomcev). Če sta še obe naslednji ženi živi in hčerka iz drugega zakona, kakšen delež lahko podeduje moja mama (torej hčerka iz prvega zakona), ob predpostavki, da je njena mama (žena iz prvega zakona) že med pokojni?
Upam, da nisem preveč zakompliciral.
 
I

Izbrisan uporabnik #488

V I. dedni red spadajo:

Žena (samo zadnja, ne ločene prejšnje) in si vsi otroki, ki jih je zaplodil, če se direktno izrazim.

Torej če bo ob smrti še poročen in ne vdovec, bodo dedovali na podlagi zakona:

Vdova, tvoja mama in hčerka iz enega izmed prejšnjih zakonov.

Dedovala bo torej 1/3, če pa vdove ni 1/2.
Nujni delež, če je slučajno oporoka pa bo 1/6 ali 1/4.

Načeloma pa Upravna enota ugotavlja kdo so dediči, ker vpogleda v rojstne matične, poročne idr. knjige, sestavi smrtovnico s temi podatki in jo pošlje sodišču, da opravi biznis.
 

Numy

Majstr
1. jan 2008
9.858
392
83
Citat:
Uporabnik 2CV pravi:
Citat:
Uporabnik Snecer pravi:
Citat:
Uporabnik dejvi pravi:
Kako je z dedovanjem v primeru, da ima oce dva zakonska otroka in njima z oporoko vse zapusti po svoji smrti. Koliksen delez se lahko dobi tretji nezakonski otrok kateri z ocetom ni imel stikov nikoli.
Kaj pa v primeru da oce oblezi in hci skrbi zanj do smrti, je potem upravicena do visjega deleza kot brat in nezakonski sin ali se morata odpovedati svojemu delezu,kaj ce ne ali sodisce uposteva kdo je skrbel za oceta

Hvala in lp

Sicer pa je hčerka po zakonu dolžna skupaj z ostalimi froci (bratje, sestre) skrbeti za onemoglega očeta. Višji delež ne pripada.

Najbrž so dolžni za očeta skrbeti vsi potomci. Ampak ali npr. hčerki res ne pripada večji delež v primeru, da je sama prevzela vso skrb ker ostali potomci le tega niso hoteli?
Kja pa je tukaj načelo pravičnosti ?

LP

Brez pogodbe ne pripada. Če je pa oče hvaležen, pa lahko že za časa življenja prepiše vse nanjo, pa bodo ostali dobili le nujne deleže (pol manj kot sicer).
 

Runo

Guru
11. avg 2013
2.031
704
113
Citat:
Uporabnik 2CV pravi:
Citat:
Uporabnik Snecer pravi:
Citat:
Uporabnik dejvi pravi:
Kako je z dedovanjem v primeru, da ima oce dva zakonska otroka in njima z oporoko vse zapusti po svoji smrti. Koliksen delez se lahko dobi tretji nezakonski otrok kateri z ocetom ni imel stikov nikoli.
Kaj pa v primeru da oce oblezi in hci skrbi zanj do smrti, je potem upravicena do visjega deleza kot brat in nezakonski sin ali se morata odpovedati svojemu delezu,kaj ce ne ali sodisce uposteva kdo je skrbel za oceta

Hvala in lp

Sicer pa je hčerka po zakonu dolžna skupaj z ostalimi froci (bratje, sestre) skrbeti za onemoglega očeta. Višji delež ne pripada.

Najbrž so dolžni za očeta skrbeti vsi potomci. Ampak ali npr. hčerki res ne pripada večji delež v primeru, da je sama prevzela vso skrb ker ostali potomci le tega niso hoteli?
Kja pa je tukaj načelo pravičnosti ?

LP

Ne.

Lahko se ji določi z oporoko večji delež, vendar ostalim še vedno pripada njihov nujni delež (torej 1/8 v konkretnem primeru).

Takšne zadeve se lahko rešujejo s pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Na tak način se da tudi nujne dediče de facto izključiti iz dedovanja.
 

Runo

Guru
11. avg 2013
2.031
704
113
Naj ti razložim koncept te nepravičnosti.

Pravično je, da dobijo vsi otroci isto.

Za tiste, ki si dedovanja očitno ne zaslužijo, obstajata instituta razdedinjenja in dedne nevrednosti.

Za tiste, ki si očitno zaslužijo višji delež, pa lahko to določi zapustnik z oporoko ali pa se doseže s pogodbami, ki sem jih omenil prej.
 
I

Izbrisan uporabnik #488

Citat:
Uporabnik 2CV pravi:
Citat:
Uporabnik Snecer pravi:
Citat:
Uporabnik dejvi pravi:
Kako je z dedovanjem v primeru, da ima oce dva zakonska otroka in njima z oporoko vse zapusti po svoji smrti. Koliksen delez se lahko dobi tretji nezakonski otrok kateri z ocetom ni imel stikov nikoli.
Kaj pa v primeru da oce oblezi in hci skrbi zanj do smrti, je potem upravicena do visjega deleza kot brat in nezakonski sin ali se morata odpovedati svojemu delezu,kaj ce ne ali sodisce uposteva kdo je skrbel za oceta

Hvala in lp

Sicer pa je hčerka po zakonu dolžna skupaj z ostalimi froci (bratje, sestre) skrbeti za onemoglega očeta. Višji delež ne pripada.

Najbrž so dolžni za očeta skrbeti vsi potomci. Ampak ali npr. hčerki res ne pripada večji delež v primeru, da je sama prevzela vso skrb ker ostali potomci le tega niso hoteli?
Kja pa je tukaj načelo pravičnosti ?

LP

Tu je zajeta pravičnost.

Citat:

Izločitev v korist potomcev

32. člen

(1) Zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

(2) Tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču v njegov dedni delež.

Izločitev gospodinjskih predmetov

33. člen

(1) Preživelemu zakoncu in zapustnikovim potomcem ter posvojencem in njihovim potomcem, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu, gredo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev njihovih vsakdanjih potreb, kot so pohištvo, gospodinjski stroji in naprave ter druga hišna oprema, posteljnina in podobno, vendar ne, če so ti predmeti večje vrednosti.

(2) Tako izločeni predmeti se ne upoštevajo pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.

Vendar pa to ni za "brisanje ritke".
evil.gif
 

2CV

Pripravnik
16. avg 2012
505
12
18
Citat:
Uporabnik Snecer pravi:
Citat:
Uporabnik 2CV pravi:
Citat:
Uporabnik Snecer pravi:
Citat:
Uporabnik dejvi pravi:
Kako je z dedovanjem v primeru, da ima oce dva zakonska otroka in njima z oporoko vse zapusti po svoji smrti. Koliksen delez se lahko dobi tretji nezakonski otrok kateri z ocetom ni imel stikov nikoli.
Kaj pa v primeru da oce oblezi in hci skrbi zanj do smrti, je potem upravicena do visjega deleza kot brat in nezakonski sin ali se morata odpovedati svojemu delezu,kaj ce ne ali sodisce uposteva kdo je skrbel za oceta

Hvala in lp

Sicer pa je hčerka po zakonu dolžna skupaj z ostalimi froci (bratje, sestre) skrbeti za onemoglega očeta. Višji delež ne pripada.

Najbrž so dolžni za očeta skrbeti vsi potomci. Ampak ali npr. hčerki res ne pripada večji delež v primeru, da je sama prevzela vso skrb ker ostali potomci le tega niso hoteli?
Kja pa je tukaj načelo pravičnosti ?

LP

Tu je zajeta pravičnost.

Citat:

Izločitev v korist potomcev

32. člen

(1) Zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

(2) Tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču v njegov dedni delež.

Izločitev gospodinjskih predmetov

33. člen

(1) Preživelemu zakoncu in zapustnikovim potomcem ter posvojencem in njihovim potomcem, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu, gredo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev njihovih vsakdanjih potreb, kot so pohištvo, gospodinjski stroji in naprave ter druga hišna oprema, posteljnina in podobno, vendar ne, če so ti predmeti večje vrednosti.

(2) Tako izločeni predmeti se ne upoštevajo pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.

Vendar pa to ni za "brisanje ritke".
evil.gif

Za brisanje ritke najbrž ne, za npr 30 letno delo in vlaganje v nepremičnino in poleg tega za "brisnje ritke" pa še česa pa najbrž že medtem, ko je drugi vedel za starše samo ko je bilo kaj za dobiti !? Tudi to, da si sestra v tem primeru zasluži več in da naj starši to uredijo z eno od prej navedenih možnosti zna biti zelo težko saj se starši kljub temu, da se tega zavedajio le te ga nočejo narediti, da se komu ne bi zamerili itd.
 
I

Izbrisan uporabnik #488

V tem primeru pa pride v poštev to, o čemer sem pisal ali vlaganja s soglasjem itd.
 

Spirit

propeler
18. jul 2007
5.746
1
36
Citat:
Uporabnik dejvi pravi:
Kako je z dedovanjem v primeru, da ima oce dva zakonska otroka in njima z oporoko vse zapusti po svoji smrti. Koliksen delez se lahko dobi tretji nezakonski otrok kateri z ocetom ni imel stikov nikoli.
Kaj pa v primeru da oce oblezi in hci skrbi zanj do smrti, je potem upravicena do visjega deleza kot brat in nezakonski sin ali se morata odpovedati svojemu delezu,kaj ce ne ali sodisce uposteva kdo je skrbel za oceta

Hvala in lp

Poznam identičen primer.
Izvenzakonski otrok je upravičen do enakega deleža kot druga dva. Mora pa dokazati, da je res njegov otrok. Aja, če je oče napisal oporoko, da zapušča vse imetje izključno zakonskima otrokoma, potem je izvezakonski otrok upravičen do minimalnega deleža (preberi si koliko to znaša, mislim da je to polovico deleža kolikor bi mu sicer pripadal če ne bi bilo oporoke. Torej polovico od 1/3 oziroma drugače povedano, pripada mu 1/6).

Ne vem pa kako je glede negovanja očeta in posledično višjega deleža, mislim da mu nič več ne pripada - lahko pa da se motim.
Če se druga dva dedovanju odpovesta, potem pač vse dobi prvi.

V dedovanje pridejo tudi vsa večja darila, ki jih dediči omenijo, torej če en od dedičev omeni da je pokojnik podaril enemu izmed otrok stanovanje. V tem primeru gre to v "skupno maso" za dedovanje.
 

Spirit

propeler
18. jul 2007
5.746
1
36
Citat:
Uporabnik Runo pravi:
Za tiste, ki si dedovanja očitno ne zaslužijo, obstajata instituta razdedinjenja in dedne nevrednosti.

Kako se pa izvede razdedinjenje in dedno nevrednost? Se da to narediti tako, da potencialni dedič ne ve za to? Torej ti razdediniš otroka in nočeš da za to izve pred tvojo smrtjo?
 

dejvi

Fizikalc
30. avg 2010
1.324
0
36
maribor
kako je z tem zadnjim vprašanjem spirit, kaj če oče sklene pogodbo z hcerko o dosmrtnem prezivljanju in ji vse zapusti z oporoko, pri tem pa se ne obvesti ostalih dedičev in nič ne podpišejo, po smerti lahko rečejo saj mi ga bi tudi preživljali in nič ni rekel oz. nismo rekli da ga ne bomo, kako pa je v tem primeru, morajo ti otroči tožiti sestro ki vse dobi ali se jim kak delež avtomatsko pripiše

hvala in lp
 

Runo

Guru
11. avg 2013
2.031
704
113
Citat:
Uporabnik Spirit pravi:
Citat:
Uporabnik Runo pravi:
Za tiste, ki si dedovanja očitno ne zaslužijo, obstajata instituta razdedinjenja in dedne nevrednosti.

Kako se pa izvede razdedinjenje in dedno nevrednost? Se da to narediti tako, da potencialni dedič ne ve za to? Torej ti razdediniš otroka in nočeš da za to izve pred tvojo smrtjo?

Razdedini se lahko nekoga v oporoki. Oporočitelj pač zapiše v oporoko, da ta in ta ne deduje, zaradi tega in tega. V zakonu so sicer našteti trije razlogi:
(1) Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:
1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Vsekakor se da dediča torej razdediniti v oporoki, ne da bi on to vedel.

Na dedno nevrednost pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Samo mora torej ugotoviti, ali je med dediči kdo, ki ni vreden dedovati.
Zopet razlogi:
Nevreden je, da deduje, tako na podlagi zakona, kot na podlagi oporoke, in da karkoli dobi na podlagi oporoke:
1. kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;
2. kdor je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti;
3. kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko;
4. kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.