Mene pa zanima a se je kdo že soočil s kombinacijo da imaš normirani s.p. in hkrati kot direktor določenega d.o.o.-ja z slednjim skleneš pogodbo o poslovodenju? Torej na s.p.-ju že plačuješ polne prispevke, torej prispevki za PIZ na d.o.o.-ju odpadejo. Predvsem me zanima kako je v tem primeru pri tej pogodbi z uveljavljanjem splošne olajšave? Namreč pri normiranem s.p.-ju je ne koristiš? Nič pametnega ne najdem na to temo v googlu. Okvirno me zanima kaj to pomeni pri neto izplačilu recimo 1000EUR, koliko to na koncu stane d.o.o.? Hvala
Normirani s.p. + pogodba o poslovodenju, obdavčitev?
- Ustvarjalec teme AvtoFun
- Začetni datum
Zelo podobno sem vprasal svoje racunovodstvo (vkljucno z neto izplacilom na doo 1000 eur). Cilj je bil povecanje kreditne sposobnosti na fizicni osebi.
razlika je ta da imam prispevke placane s strani delodajalca, normiran s.p. Ima “popoldanske” prispevke, na d.o.o. Pa sem si hotel placo dat.
strosek podjetja bi bil nekaj cez 1800 eur. Nekaj je posebaj povisana akontacija itd… je pa res da jaz splosno olajsavo koristim ze na primarnem sihtu. Ce je catch v tem pol ta odgovor ni relevanten
razlika je ta da imam prispevke placane s strani delodajalca, normiran s.p. Ima “popoldanske” prispevke, na d.o.o. Pa sem si hotel placo dat.
strosek podjetja bi bil nekaj cez 1800 eur. Nekaj je posebaj povisana akontacija itd… je pa res da jaz splosno olajsavo koristim ze na primarnem sihtu. Ce je catch v tem pol ta odgovor ni relevanten
Ja, nimama iste situacije. Tudi meni polne prispevke plača polni normirani s.p. tako da bi prispevki za PIZ pri d.o.o. odpadli, kolikor sem gledal bi naj d.o.o. plačal samo:
Zanima me bolj skupni strošek za (moj) d.o.o. ob izplačilu 1000€. Mislim da bi jaz to splošno olajšavo lahko pokoristil, ali pa tudi ne...
Gledam pa tukaj, ampak zopet ni mojega primera:
data.si
| Prispevek za poškodbe pri delu | ||
| Prispevek za invalidnost | ||
| Prispevek za zdravstveno zavarovanje |
Zanima me bolj skupni strošek za (moj) d.o.o. ob izplačilu 1000€. Mislim da bi jaz to splošno olajšavo lahko pokoristil, ali pa tudi ne...
Gledam pa tukaj, ampak zopet ni mojega primera:
Obdavčitev pogodbe o poslovodenju - jo poznate? - Data d.o.o.
Obdavčitev pogodbe o poslovodenju se razlikuje od običajne plače, saj gre za individualno pogodbo. Pri tej pogodbi Zakon o delovnih razmerjih ni podlaga.
data.si
Meni je predvsem poudarila da za poslovodstvo je neka visja obdavcitev - kot da bi te umetno prestavili v visji dohodninski razred… v glavnem ko sem izvedel da bi za 1000 eur moral placat 1800 eur sem si rekel “hvala ampak bom pa potne stroske zacel realno uveljavljat”… pa bo manj za razne retardirane socialne projekte.
Ja poglej zgornji izračun, za 1640€ stroška dobiš 1050€ neto. S tem da tukaj ni upoštevana splošna olajšava saj je ta izračun če si pri drugem delodajalcu, torej si pokoristil že tam.
Zakaj ne? A mamo kje doloceno minimalno placo za poslovodje (ne vem, sprasujem)? Al zakaj poslovodja ne bi smel met minimalca. Morda pa mi poslovodenje vzame eno uro na dan. Pol to kr naenkrat ni vec minimalc ane.
Govoriva o pogodbi o poslovodenju ko si zaposlen drugje. Pac placilo za poslovodenje. Ampak mislim da so dajatve v tem primeru precej visoke. Ce se pa zaposlis v podjetju (pac kot poslovodja) pa mas komot minimalca. Pac tvoje naloge so vodenje podjetja.
Saj govoriva isto, jaz sem le razširil in v bistvu odgovarjal jezek , lastnik ne more bit poslovodja in imet minimalca.
Vprašanje 4: Plačilo za delo družbeniku
Dohodki edinega lastnika – družbenika, ki jih prejme od svoje družbe za opravljanje funkcije poslovodenja, se obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2. Dohodki družbenika, prejeti iz naslova drugih opravljenih del za svojo družbo, se obdavčijo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.
Podrobneje:
Davčni predpisi ne urejajo pravnih podlag, na podlagi katerih subjekti urejajo medsebojna razmerja. Pri sklepanju obligacijskih razmerij morajo pogodbene stranke upoštevati veljavno zakonodajo, ki ureja obligacijska razmerja. Pravne podlage (vrste pogodb oziroma poimenovanja pogodb) morajo biti praviloma skladne z vsebino pogodbe. Za davčno obravnavo dohodkov, ki jih edini družbenik in direktor družbe, prejme za opravljanje dela za svojo družbo, ni odločilna vrsta pogodbe, poimenovanje dohodka ali status, v okviru katerega je dohodek dosežen. Dohodek edinega družbenika in direktorja družbe v primerih, ko le-ta poleg vodenja poslov družbe opravlja tudi druga dela za družbo, se obdavči v skladu z njegovo vsebinsko opredelitvijo, ne glede na to ali je določen v dveh ločenih pogodbah (npr. pogodba o poslovodenju in druga ustrezna pogodba, npr. podjemna pogodba) ali v eni pogodbi (ki praviloma ne more biti pogodba o poslovodenju).
Dohodek, ki ga edini družbenik in direktor prejme za vodenje poslovnega subjekta, se šteje za dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena ZDoh-2. V davčno osnovo od tega dohodka se vštevajo tudi morebitne bonitete, ki jih edini družbenik in direktor prejme v zvezi z vodenjem poslovnega subjekta. Povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije poslovodenja (prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela, povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem) se ne vštevajo v davčno osnovo pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada na podlagi 44. člena ZDoh-2.
Akontacija dohodnine se izračuna in plača upoštevaje določila 127. člena ZDoh-2:
če se družba šteje za glavnega delodajalca, se uporabi davčne stopnje iz mesečne dohodninske lestvice ter upošteva mesečne zneske pripadajočih davčnih olajšav (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, itd.);
če se družba šteje za drugega delodajalca, se uporabi stopnjo 25 % brez upoštevanja davčnih olajšav.
Dohodek, ki ga edini družbenik in direktor prejme za opravljanje drugih del v okviru dejavnosti svoje družbe (npr. svetovanje, prodaja v maloprodajni trgovini, obrtniška dela, itd.), se obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.
Davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je vsak posamezni dohodek iz tega razmerja, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka in prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posameznih zakonov dolžan plačati delojemalec. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada. Akontacija dohodnine se izračuna in plača po stopnji 25 %.
Dohodki edinega lastnika – družbenika, ki jih prejme od svoje družbe za opravljanje funkcije poslovodenja, se obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2. Dohodki družbenika, prejeti iz naslova drugih opravljenih del za svojo družbo, se obdavčijo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.
Podrobneje:
Davčni predpisi ne urejajo pravnih podlag, na podlagi katerih subjekti urejajo medsebojna razmerja. Pri sklepanju obligacijskih razmerij morajo pogodbene stranke upoštevati veljavno zakonodajo, ki ureja obligacijska razmerja. Pravne podlage (vrste pogodb oziroma poimenovanja pogodb) morajo biti praviloma skladne z vsebino pogodbe. Za davčno obravnavo dohodkov, ki jih edini družbenik in direktor družbe, prejme za opravljanje dela za svojo družbo, ni odločilna vrsta pogodbe, poimenovanje dohodka ali status, v okviru katerega je dohodek dosežen. Dohodek edinega družbenika in direktorja družbe v primerih, ko le-ta poleg vodenja poslov družbe opravlja tudi druga dela za družbo, se obdavči v skladu z njegovo vsebinsko opredelitvijo, ne glede na to ali je določen v dveh ločenih pogodbah (npr. pogodba o poslovodenju in druga ustrezna pogodba, npr. podjemna pogodba) ali v eni pogodbi (ki praviloma ne more biti pogodba o poslovodenju).
Dohodek, ki ga edini družbenik in direktor prejme za vodenje poslovnega subjekta, se šteje za dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena ZDoh-2. V davčno osnovo od tega dohodka se vštevajo tudi morebitne bonitete, ki jih edini družbenik in direktor prejme v zvezi z vodenjem poslovnega subjekta. Povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije poslovodenja (prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela, povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem) se ne vštevajo v davčno osnovo pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada na podlagi 44. člena ZDoh-2.
Akontacija dohodnine se izračuna in plača upoštevaje določila 127. člena ZDoh-2:
če se družba šteje za glavnega delodajalca, se uporabi davčne stopnje iz mesečne dohodninske lestvice ter upošteva mesečne zneske pripadajočih davčnih olajšav (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, itd.);
če se družba šteje za drugega delodajalca, se uporabi stopnjo 25 % brez upoštevanja davčnih olajšav.
Dohodek, ki ga edini družbenik in direktor prejme za opravljanje drugih del v okviru dejavnosti svoje družbe (npr. svetovanje, prodaja v maloprodajni trgovini, obrtniška dela, itd.), se obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.
Davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je vsak posamezni dohodek iz tega razmerja, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka in prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posameznih zakonov dolžan plačati delojemalec. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada. Akontacija dohodnine se izračuna in plača po stopnji 25 %.
To je verjetno to. Pozabiš lahko na davčne olajšave, 25% fix.
Lahko je. Ce je zaposlen v tem podjetju ima lahko kot direktor minimalca.
Je pa še ena varianta, da se iz s.p.-ja skinem za 2 uri in se za te 2 uri zaposlim na d.o.o., del prispevkov (25%) za PIZ prevzame d.o.o. in obdržim bonitete polnega s.p. normiranca. Tako verjetno lahko koristim olajšave, plačo si lahko sicer nabijem ampak v tem primeru bi verjetno bili prispevki ulala pa čeprav bi jih plačal samo 25%?
Ce kot normiranec ne bos polno zaposlen vsak 9 mesecev skupaj v letu, potem imas manjso "normo". 12,5k€ ali koliko je zdaj po novem, preden gredo davki strmo gor. Za polnega je po novem pa 50k€.