Sod za vino mora biti izdelan iz W.Nr 1.4404 (AISI 316L) ali še bolj kislinsko odpornejših, nikakor pa ne zadosti kvaliteta W.Nr 1.4301 (AISI 304), ki ni odporna na žveplo. Iz kovine se v tem primeru izloča Nikljev sulfid (NiS) , ki je dokazano kancerogen. Če nisi praznega soda po nekaj mesecih opral, vidiš v njem zelenkasto naslago po površini pločevine. To je to!
Potem ljudje dajejo tudi navadne kroglične pipe na sod. Narejene so iz medenine in galvansko ponikljane. Zopet huda napaka. Nikelj v stiku z Žveplasto (H2SO3) kislino, ki je v vinu kot konzervans, zopet tvori NiS ... običajno je na koncu pipe vse zeleno.
Veste, Rostfraj nikakor ni čudežna zadeva. Jih je vsaj 200 različnih in je treba za pravilno uporabo izbrati tapravega. Če pa kupujete po načelu najcenejšega, boste pa najverjetneje kupili tisti sod v kvaliteti W.Nr 1.4301 (ali po ameriško AISI 304). Z rakom (karcinomom) vred.
Atest? Če ga sploh ima. Tudi če ga ima, je vprašanje, če drži in za kakšno uporabo je namenjen. Ker v Sloveniji beseda "Poštenje", že 20 let bolj malo velja! Nadzora pa itak ni. Razlika v nabavni ceni teh dveh materialov, o katerih govorim, je pa okoli 30%.
Še to : npr. mlekarska industrija, ki je pa stalno pod laboratorijskim nadzorom, ima te zadeve krasno urejene.