Nedoločen čas in delo popoldne
- Ustvarjalec teme Davidoff
- Začetni datum
Konkurenčna klavzula mora biti vedno izražena v pisni obliki, dogovori se lahko največ za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in samo za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca (razen če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku). S pogodbo o zaposlitvi mora biti tudi določeno denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule, katerega višina ne more biti nižja od tretjine povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora izplačevati dogovorjeno nadomestilo mesečno ves čas spoštovanja klavzule, kar pomeni, da se stranki ne moreta dogovoriti za izplačilo nadomestila v enkratnem znesku.
Me zanima, kako je to v praksi.
Me zanima, kako je to v praksi.
Če je delo na projektu, je lahko tudi avtorska pogodba. Odvisno, kako gleda na to 'delodajalec'. Sicer je pa podjemna pogodba najdražja za tistega, ko ti plača...
pa še to - velja razmisliti o odprtju s.p.ja - ker če boš ti imel plačo + dohodek iz podjemne ali avtorske pogodbe, boš potem verjetno plačal toliko dohodnine, da boš ugotovil, da se ti ni splačalo delat.
pa še to - velja razmisliti o odprtju s.p.ja - ker če boš ti imel plačo + dohodek iz podjemne ali avtorske pogodbe, boš potem verjetno plačal toliko dohodnine, da boš ugotovil, da se ti ni splačalo delat.
odpres, zapres..to je tko k v trgovini..sam teta za salterjem dela obcutno bolj pocas. mas pa na web moznos turedit..amerika
V praksi konkurenčna klavzula nima veze z našim primerom. Ona namreč govori o prepovedi dela po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. V zameno pa mora bivši delodajalec seči v žep. Če temu ni tako, je klavzula nična, čemur pritrjuje tudi sodna praksa.
Konkurenčna prepoved na drugi strani pa prepoveduje dodatno delo za časa trajanja pogodbe o zaposlitvi. In o tej je govora tukaj.
Ali popoldansko delo posega vanjo bo najbolje vedel avtor sam (mi ne poznamo pogodbe o zaposlitvi, narave njegovega rednega in popoldanskega posla, dejavnosti podjetja...)
Če s tega vidika ni nič spornega je čez palec opcija avtorska pogodba (če gre za avtorsko delo), kjer poleg normirnih stroškov lahko uveljavljaš tudi dejanske. Resda šele pri ugovoru na dohodnino, pa vseeno.
Ali pa delo preko popoldanskega s.p., razloge "za" so razložili že ostali. Poleg manipulacij s stroški se ogneš tudi prispevkom (plačuješ zgolj omenjeni pavšal), lahko žongliraš z DDV (če gre za resen posel), imaš pa na drugi strani vsaj stroške poslovnega TRR (šlo naj bi tudi brez) in računovodje.
Klasična podjemna pogodba je z vidika obdavčitve precej manj privlačna. Primerjavo z avtorsko pogodbo najdeš tule.
