Ne, nisem ga imel, ker jih ni bilo oz. so bili predragi. Bi pa bilo super, če bi ga imel, ker smo bili vozači prepuščeni sami sebi in če si zamudil prevoz ti ni preostalo drugega kot pešhonda 10km do doma. No, jaz sem imel stare starše 5 min od šole tako da sem lahko šel do njih.
EDIT: Da dopišem par stvari, da ne boste toliko ugibali
(čeprav je malenkost off topic ker je govora o mobitelih)
Ja, za nas vozače je bilo en k* poskrbljeno na naši OŠ. Prva štiri leta prevoza sploh ni bilo organiziranega in sem se vozil s busom druge osnovne šole (v kraju sta dve). Šele v 5. razredu je moja OŠ organizirala prevoz. Takrat sem tudi dobil mobitel, bil je pa mobičuk, ampak tisti rumeni.
Koliko je bil za zamude kriv prevoznik, je težko reči. Verjetno so imeli enega za vse poti in če je na vsaki pridelal 5 minut zamude, mi smo bili pa zadnji pa je bilo 30min zamude. Varstva ni bilo, v zbornici ponavadi ni bilo nobenega. Je bila pa knjižnjica vedno še odprta, pa tudi v tajništvu je verjetno bil kdo, tako da če bi bila nuja bi do telefona lahko prišel, verjetno...
Danes imajo stvari organizirane kot je treba. Varstvo pred in po pouku za vozače (do avtobusa, tako da če bus zamuja, je učitelj(ica) z njimi, itd.).
Kar sem hotel povedati je, da včasih ni samo fajn, da ima že osnovnošolec mobitel, ampak je lahko nuja. Ker nekateri takoj začnejo pametnjevati, kako ga osnovnošolec ne potrebuje. Ajfona res ne, da pa lahko pokliče dam je pa tut kul. Ne živijo vsi 5min peš od šole ali pa dve postaji s trolo stran.