Balažič čisti za Debeljakom: Mercator z več kot 100 milijoni evrov izgube
108
29.01.2013 00:01 / Finance 20/2013
Karel Lipnik
, Petra Sovdat
Največji slovenski trgovec danes objavlja lanske rezultate; analitiki so pričakovali boljše - kaj pričakujejo za letos?
Ali je Mercator še srebrnina, ki mora ostati v slovenskem lastništvu?
Mercator je lani imel dobrih 100 milijonov evrov čiste izgube, od tega okoli 75 odstotkov zaradi slabitev nepremičnin, naložb in drugih neopredmetenih sredstev, smo izvedeli neuradno. V družbi, ki jo dobrega pol leta vodi ekipa Tonija Balažiča, rezultatov še niso želeli komentirati, saj te predstavljajo danes.
Toni Balažič, šef Mercatorja, se te dni drži za glavo: čisti za predhodnikoma.
Po naših informacijah je Balažičeva uprava sčistila večino napak, ki sta jih v preteklosti pri širjenju poslovanja naredila njegova predhodnika Zoran Jankoviæ in Žiga Debeljak (ta je bil tudi eden izmed 26 Jankoviæevih podpornikov, ki so ga pred dobrim letom na magistrat prišli spodbudit, naj kandidira na volitvah na državni ravni).
Tudi delničarji trgovca bodo zaradi Žige Debeljaka (levo) in Zorana Jankoviæa potrebovali čelade.
Vsaj nekaj: konec minulega leta boljše od predlanskega
Mercatorju se, kot kaže, tudi zadnje lansko četrtletje ni izšlo po načrtih nove uprave in Mercator naj bi tudi ob izključitvi enkratnih dogodkov ustvaril izgubo. Iz poslovanja je je bilo za okoli 25 milijonov evrov. To pa pomeni, da je Mercator zadnje četrtletje ob izključitvi enkratnih dejavnikov ustvaril okoli tri milijone evrov izgube.
Manjši od načrtov je tudi dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), ki naj bi na medletni ravni upadel za tretjino, kar pomeni, da je dosegel okoli 107 milijonov evrov.
Trgovec je pred zadnjim četrtletjem upal na 35 milijonov evrov več. V skladu s septembrsko strategijo je le prodaja, ki je na medletni ravni upadla za odstotek in dosegla 2,9 milijarde evrov. V uteho vlagateljem je lahko le, da je Mercator v zadnjem lanskem četrtletju, kljub izgubi, posloval nekoliko bolje kot v istem obdobju predlanskim.
Analitiki so pričakovali, da bo bolje
Tina Orzan, Alta Invest: »Pričakujem, da bo Mercator za lani imel 2,918 milijarde evrov prihodkov in 21,3 milijona evrov čiste izgube. Za letos pa so za zdaj naše napovedi prihodkov od prodaje na skoraj enaki ravni kot v letu 2012. Pričakujem jih za 2,948 milijona evrov. Hkrati pričakujem 61,6 milijona evrov dobička iz poslovanja in rahlo čisto izgubo, a te napovedi smo naredili že lani poleti. Poslovno okolje je in bo še vedno neugodno. Se je pa nova uprava pravilno lotila izboljševanja poslovanja na vseh ravneh podjetja, njeni načrti so ambiciozni. Prvi pozitivni rezultati se že kažejo, vendar bomo morali na vidnejše in večje spremembe vseeno še nekoliko počakati. Če bodo ukrepi uprave učinkoviti in se bo poslovanje skupine izboljšalo, se lahko naše napovedi ob investicijski raziskavi popravijo navzgor.«
Marko Bombač, NLB Skladi: »Mercatorju se v Sloveniji, kjer ustvari še vedno več kot polovico prihodkov, zaradi povečevanja konkurence zmanjšuje tržni delež. Čedalje več kupcev se odloča za nakupe v diskontnih prodajalnah, kot sta Lidl in Hofer. Zato spet pričakujem manjše prihodke v Sloveniji, upad pa bo morda delno izničila rast v preostalih državah. Verjetno so aktivnosti za omejevanje upadanja tržnega deleža zmanjšale marže in dobiček iz poslovanja, pri čemer bo to zmanjšanje odstotkovno precej večje kot pri prodaji. Tudi za letos pričakujem podobno negativen trend, kar bi ob postopnem povečevanju konkurence tudi v tujini lahko vplivalo na zmanjšanje rasti ali celo upad prodaje. Poleg tega se družba zaradi slabega poslovanja in precejšnje zadolženosti, kljub rekordno nizkemu EURIBOR, čedalje težje in dražje zadolžuje, kar bo prek višjih obresti negativno vplivalo tudi na dobiček. Mercator bi se moral jasneje pozicionirati na trgu in svojo strategijo bolje pojasniti delničarjem. Poleg tega ima Mercator po eni strani eno največjih bruto marž v panogi, po drugi strani pa ima družba podpovprečno maržo EBITDA. To kaže na izjemno neučinkovito poslovanje, zato bi morala družba več napora usmeriti v znižanje stroškov režije, kar pa do spremembe lastništva zaradi državnega vpliva tako na poslovanje kot na lastnike težko pričakujemo. Za zmanjšanje trenutnih likvidnostnih težav bi bila smiselna tudi zgodnejša odprodaja nepremičnin, ki je sicer predvidena za konec 2014, ali pa še raje dela trgovin in nedobičkonosnih prodajnih programov v Sloveniji (denimo Modiane in trgovin nekdanje Emone Merkur, Emone Maximarket).«
Matej Tomažin, KD Skladi: »Mercator se je znašel v neugodnem položaju zato, ker sta predhodnika zdajšnje uprave uporabila modele širitve, ki so se za zdajšnji čas izkazali kot napačni. Uprava Tonija Balažiča se je dobro odzvala, še vedno pa je težava preveč raznovrstnih izdelkov na policah, kar povzroča visoke stroške. Za dokončno oceno dela te uprave je še prezgodaj, saj je na položaju šele dobrega pol leta. Je pa dobro, da se težav družbe zavedajo in da so se že odzvali. Mislim pa, da se upadanje tržnega deleža, predvsem v Sloveniji, še ne bo tako hitro ustavilo.«
Čez 14 dni prvi test prodaje Mercatorja
Zainteresirani kupci za 53-odstotni delež Mercatorja morajo čez dva tedna poslati nezavezujoče ponudbe. Pričakuje se ponudba hrvaškega Agrokorja, ki je še lani veljal za nezaželenega kupca, proti temu se je borila nekdanja uprava Žige Debeljaka in cela vrsta politikov. Pričakuje se še nekaj ponudb zasebnih naložbenih (private equity) skladov, večje »gneče« pa ne.
Aktivno na fiduciarnih računih
V zadnjem mesecu so največ delnic Mercatorja prodali vzajemni skladi Infond delniški, Triglav Global in KD Balkan, pa tudi stranke Hypo Alpe-Adrie Zagreb, avstrijske UniCredit in Raiffeisen Bank, ki hranijo delnice na fiduciarnih računih. Daleč najbolj so se okrepile stranke na fiduciarnem računu avstrijske Erste Bank, medvoška družba Intermag Trading Zdenka Borote ter vrsta skladov in fiduciarnih računov pri različnih bankah. Krepijo se tudi hrvaške banke.
Balažičeva predhodnika
Mercator je med leti 1998 in 2005 vodil Zoran Jankoviæ, danes župan Ljubljane in zamrznjeni predsednik Pozitivne Slovenije. Da bi odstopil s položaja župana zaradi ugotovitev protikorupcijske komisije o njegovem premoženju, ki ga ni znal pojasniti - vključno s tem, zakaj je mestni denar za plačilo njegovega paradnega projekta prvega mandata Stožic končal na njegovem računu - mu ne pade na pamet.
Žiga Debeljak je na poslovno pot resneje stopil prav v Mercatorju, njegova mentorica je bila nekdanja podžupanja Ljubljane Jadranka Dakiæ. Iz Mercatorja je na povabilo Franja Bobinca odšel za člana uprave Gorenja - in se vanj kot predstavnik Gorenja na Dunaju vrnil lani, ko je odstopil iz uprave Mercatorja. V trgovca sta ga zvabila nekdanja večinska lastnika Igor Bavčar in Boško Šrot, ki sta 15. novembra 2005 Jankoviæu pokazala, da njegova mantra, "Iz Mercatorja bom odšel, ko bom to sam želel" - ne drži.
