Citat:
Uporabnik Jernej pravi:
Kot sem rekel, ne mešat jabolk in hrušk. Eno je internet, drugo je ordinacija. Tu lahko samo ugibam in predpostavljam. Ko bolnika vidim in se z njim pogovarjam, pa si lahko ustvarim nek vtis in dosti lažje sklepam o morebitnih težavah, ki ga/jo pestijo. Če je zate to malomarnost, prav...
Posploševanje, da zdravniki ne želijo razkriti ozadja svojega latinskega hokus-pokusa, je neumnost. Imaš takšne in drugačne... Poleg tega je omejitveni faktor ponovno - čas. Se mi pa še ni zgodilo, da bi videl koga, ki bi zavrnil bolnikovo vprašanje o bolezni s "Preberite si na internetu!". Verjetno pa se tebi, kot običajno, to non-stop dogaja. Moje sožalje. Zamenjaj zdravnika.
I rest my case (o "kvaliteti" tvojega ugibanja.).
Seveda se tebi ni nič takega zgodilo:
a) ko zelenci hodijo okoli, se starci obnašajo pri svojem delu povsem enako, kot ko so sami (hecno, jaz nisem imela takega občutka)
b) star si najbrž 70 let, zato si v koži starca z največ srednjo šolo zelo verjetno videl že obilico ordinacij in pripravljenost specialistov za razlago diagnoz starčkom, ki si ne upajo vprašati. Jaz imam žal bolne starše in sorodnike, ki zaradi svoje neizobraženosti ne upajo zdravnika vprašati - čeprav je očitno, da ne vedo, kaj je z njimi narobe in da se tega ne upajo vprašati, se le vsak 10i zdravnik sam od sebe spomni dodati preprosto tristavčno pojasnilo, ki pobere neverjetnih 10 sekund časa. Najbrž zato, ker je veliko manjša izguba časa, če vse to dela še enkrat kasneje, ko starček samo zaradi tega vprašanja pride k zdravniku, ampak takrat je seveda naenkrat časa na tone, ker starček reče tisti magični "prosim, ali mi lahko"...
c) tvoj splošni zdravnik/ca seveda ne ve, kaj študiraš in se zato do tebe obnaša enak kot do vseh ostalih (ja, malo morgen
).
Ja, tudi jaz sem že iskala informacije preko interneta. Ne zase, pač pa za ostale - najbolj katastrofalno je bilo pri stricu. Ki mu ni (pa tudi nam ne), nihče povedal, kaj njegov sindrom v resnici pomeni - torej niti to ali je ozdravljiv ali ne, kaj če ni ozdravljiv, ali se lahko poslabša, koliko časa lahko človek s tem živi. Vse, kar so mu rekli je bilo, da bo pač moral sem in tja hoditi na transfuzije, ker ima ta sindrom.
Ko sem latisko spakedranko imena tega sindroma (ker imajo slovenski zdravniki navado po svoje pačiti latinske besede) popravila v knjižni jezik, mi je padla iz interneta tona literature, napisane tudi za gospodinje, ki mi je razložila v čem je problem. Veliko bolj natančno kot vsak zdravnik, ki smo ga potem na osnovi te literature spraševali. Pa četudi smo informacije pobirali iz baje tako zanič medija, kot je internet.
Toliko o arogantnem odnosu zdravnikov v Sloveniji. Ker to, da ti čakaš, da te nekdo ponižno prosi za pojasnilo, ni nič drugega kot aroganca.
(da o odnosu zdravnika do pacienta, ki se kaže v odgovorih, dolgih točno in natančno eno enozložnico - "da" ali "ne" - niti ne govorim)
Seveda vse pometeno pod preprogo "da ti že na pamet veš, ali je pacient tak, da mu je treba kaj razložiti ali ne" oz. da reveži "nimate časa".