Citat:
Ivan Bukovnik, Rotarjev zagovornik
»Zdaj po 20 letih lahko le ponovim, da je bila preiskava zelo čudna. Že takrat sem opozarjal na nujnost razjasnitve dogajanja v Roškarjevi hiši (ki je zdaj ni več), ki je stala blizu Rotarjeve. Teoretično bi storilec lahko streljal iz ene ali iz druge hiše. V Roškarjevi hiši je bilo namreč jasno vidno stojno mesto oziroma strelski položaj ob oknu. Vse je bilo kot pripravljeno za strel: lep pogled na trg pred cerkvijo in odličen položaj. Tam so našli štiri kozarce, dva sta bila uporabljena, bili so še ostanki pijače. Na mizici so bili razsuti različni naboji, na sedalu stola pa je bil odtis obuvala. Ko sem preiskovalce opozoril, naj to raziščejo, so zamahnili z roko. Nihče ni vzel vzorcev pijače, odtisov s kozarcev, odtis obuvala na sedalu ni nikogar zanimal. Pozneje je fotografija situacije iz Roškarjeve hiše izginila, dolgo zatem sem našel le kopijo. Ne trdim, da je strel priletel od tam, a dejstvo je, da je tam nekdo bil! Moti me, ker so vse to preprosto zanemarili. Morali bi ugotoviti okoliščine, če ne drugega, zaradi izločitve sumov. Kot rečeno, bilo je čudno. Dandanes bi se preiskave gotovo drugače lotili. Rotar je res priznal, a pozneje, po drugostopenjski sodbi, zanikal. Prepozno. Zahteval sem obnovo postopka. Zaman.«
Peter Rotar: »Nedolžen sem«
Pogovarjali smo se tudi s Petrom Rotarjem, ki ne skriva, da novinarjev ne mara preveč. »Pustimo to, jaz ne dajem izjav. Napišite sami. Saj novinarji ne morete nič rešiti. Samo drek mečete. Iz tega ne bo nič. Če bi imel denar, bi lahko dokazal resnico. O odvetnikih pa ni vredno izgubljati besed. Saj sem svojemu govoril, da nisem kriv, pa mi je samo denar pobral, naredil pa nič. Moraš imeti več denarja in nova dokazila. Kako naj do tega pridem? Pa poglejte te politike in tajkune, sodijo jim, pa ne morejo nikomur nič dokazati. Oni so kradli, pa jim ne morejo dokazati, jaz pa nisem nič naredil, pa sem bil zaprt. Saj so vsi odpovedali. Ampak mnogi od tistih, ki so mene spravili v arest, so že pocrkali. Vse je hudič pobral. Prej ko bom jaz škripnil, bodo vsi pomrli. Bog je na svetu, edino tu je še pravica.«
Zakaj pa ste dejanje priznali, dregnemo Rotarja. »Seveda, če so me pa prisiljevali in še pijan sem bil. Škoda, da sploh še govorimo o tem. Tisti, ki so me po nedolžnem obtožili, že vedo. Poglejte, vojaški balistik je dal drugačno mnenje, a so ga zavrnili. Imel sem čez šest promilov alkohola v krvi, smrtno dozo, pa so vse to zakrili. Policija ni imela interesa, 50 jih je iskalo kroglo, a je niso našli. V glavnem, jaz nisem streljal, zdaj pa vi raziščite, če ste tako sposobni. Mene ste tako in tako vsi obsodili; saj v sodbi piše – kriv v imenu ljudstva.«