Citat:
K 12. členu
S predlaganim novim 57.c členom se posega v institut polovičnega plačila globe. Po veljavni
ureditvi predmetna boniteta storilcu prekrška omogoča, da plača polovico izrečene globe, če
ob tem ne vloži pravnega sredstva zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog.
Glede na to, da se je institut t. i. »polovičke« v praksi dobro obnesel, se s predlaganim prvim
odstavkom novega 57.c člena obstoječi institut nadgrajuje na način, da se določa, da lahko
kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma ugovora
zoper plačilni nalog, plača tretjino izrečene globe, če jo plača v osmih dneh od vročitve
odločbe o prekršku, s čemer se konkludentno odpove vložitvi pravnega sredstva, ki je v tem
primeru (nespremenjeno) nedovoljeno, razen če je v skladu z določbami ZP-1 kršitelj globo
moral plačati pred pravnomočnostjo (npr. zaradi zavarovanja izvršitve).
Glede na to, da je po veljavni ureditvi »polovičke« to mogoče plačati v šestnajstih dneh od
vročitve odločbe, se s predlaganim drugim odstavkom kršiteljem omogoča plačilo dveh
tretjin izrečene globe, če jo poravnajo v osmih dneh po nastopu pravnomočnosti (ta pa v
skladu s prvim odstavkom 60. člena ZP-1 nastopi po preteku osmih dni od vročitve odločbe).
Predlagani tretji odstavek glede določa, da mora kršitelj, ki ne plača ne tretjine globe v roku
osmih dni od vročitve odločbe, ne dveh tretjin globe v osmih dneh od nastopa
pravnomočnosti odločbe, plačati celoten znesek globe v roku, ki je določen v odločbi
oziroma plačilnem nalogu.
Predlagana nova ureditev »bonitet« pri (zmanjšanem) plačilu globe bo po mnenju
predlagatelja povzročila, da se bo odstotek takojšnjih plačil glob glede na veljavno ureditev
še povečal , kar s finančnega vidika na dolgi rok verjetno sicer pomeni zmanjšanje prihodkov
države in lokalnih samoupravnih skupnosti , po drugi pa strani razbremenitev prekrškovnih
organov in sodišč , saj bo s plačilom tretjine oziroma dveh tretjin izrečene globe prekrškovni
postopek uspešno zaključen, posledično pa to pomeni tudi razbremenitev Finančne uprave
Republike Slovenije , saj se bo odstotek odločb, ki bi bile zaradi neplačila sicer posredovane
v prisilno izterjavo, še zmanjšal. Pričakovani pozitivni učinki spremembe dobro sprejetega
instituta »polovičke« tako z vidika načela sorazmernosti po oceni predlagatelja odtehtajo
izpad prihodka iz naslova glob.
Predlagani četrti odstavek določa, da mora biti pouk o pravici do plačila tretjine oziroma
dveh tretjin izrečene globe in opozorilo o nedovoljenosti zahteve za sodno varstvo oziroma
ugovora iz prvega odstavka in drugega odstavka ter o obveznosti plačila iz tretjega odstavka
tega člena del pouka o pravici do pravnega sredstva na odločbi o prekršku oziroma
plačilnem nalogu.
Predlagani peti odstavek določa, da pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo finančno
poslovanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, lahko kršitelj plača globo in stroške
negotovinskega plačila tudi z negotovinskim plačilnim sredstvom, kar je omogočala tudi
dosedanja ureditev.
Novi 57.c člen zakona pa ne vsebuje več določbe, da se »polovička« ne uporablja za
prekrške s področja varstva konkurence«, kar je posledica predlagane spremembe
pristojnosti oziroma prenosa prekrškov s področja varstva konkurence sodno pristojnost
(glej 9. člen predloga zakona). Za globe, izrečene v rednem sodnem postopku, boniteta
polovičke po veljavni ureditvi oziroma predlagane tretjine / dveh tretjin po novi ureditvi ni
mogoča.
