Moja sta do 10 leta vsak dan norela z družbo iz soseščine, po šoli in do večera. Vikend pa tak al tak cel dan, se je bilo treba dret, da prideta na kosilo...Če svojega otroka nisi pred 8. letom niti enkrat postavil pred TV, ker si rabil četrt ure miru, potem vsa čast.
Ampak skoraj ne verjamem, takih staršev v bistvu ni. Glasen je lahko vsak
Kar je pomembno je, da se dajte z otroci ukvarjati. Ko so majhni je to branje knjig / stripov, seveda po 10x vsakega. Ker otroku vsaka ura vloženega časa izjemno koristi na sto frontah.
Če to pri 8mih letih pomeni, da skupaj igrate igrice tudi to ni slabo. Ampak pametne igre, ne da mu date telefon v roke s Candy Crushem (ki dokazano ustvarja odvisnost) ali kurčeve YT shortse. Switch (ali včasih Wii, N64, SNES,...) je super ideja, če vzamete KAKOVOSTNE igre, namenjen otrokom. Itak boste morali vso angleščino prevajati in boste že s tem imeli delo.
Kdor ima hči, priporočam uno prvo Zeldo iz NESa (ali katera je že bila?) kjer lahko igrata hkrati 2 igralca, z enim ženskim likom. Vzelo vama bo ene 2 leti življenja, ampak se bo otrok krasne igre spominjal do groba.
Saj se lahko zmenite: igre igramo, ko je zunaj slabo vreme. Jesen bo še prehitro tu.
Zvečer cca ura in pol TV (karkoli sta želela) in nič računalniških iger.
V slabem vremenu smo šli ali na izlet (kjer je napoved rekla, da bo vreme OK) ali pa igrali družabne igre (monopoli, UNO...).
PC sta lahko uporabljala za šolo, ko je bilo potrebno in za kaj poiskat. Brez igranja igric...
Dosti smo se pogovarjali, učili, risali,... Verjetno je bilo tako zato, ker tudi midva nisva bila za igrice. Vedno kaj resnega...
