Pred mnogimi leti smo v študentu, kolegu, ki je redno zamujal, nastavili budilko v lonec in ga delno pokrili s pokrovko.
Budilka je bila klasična na dva zvonca, največja, kar se jih je dalo kupiti, nekje 20 cm premera. Zvonca sta imela ene 6 cm, bat kladivca pa bi bil že uporaben za zabijanje manjših žebljev.
Imel je srečo, da ga je prestregel budni cimer, ker ga je zagrabila takšna panika, da je silil k oknu (6 nadstropje).
Nismo več poskušali tega načina bujenja, budilko smo mu pustili, ropotati je nismo več slišali.
Menda se je vedno zbudil kakšno minuto, preden bi zvonila.
LP