Teflon je kemijsko "politetrafluoretilen", kar zelo poenostavljeno pomeni : ogljikovi atomi vezani v polimerizirano verigo, na vsakem ogljikovem atomu pa visita dva fluorjeva atoma.
Kemijske in fizikalne lastnosti teflona so izjemne, nikakor pa ne čudežne. Razvit je bil za vesoljsko tehnologijo.
Je žilav in ima zelo nizek torni koeficient, zato je zelo uporaben kot ležajna površina. Kemijsko zdrži temperature do 250 C, kar je za organsko spojino izjemno, nad to temperaturo pa prične seveda razpadati. Pri tem se sprošča fluor kot prosti element in tudi razne njegove spojine. Fluor je najbolj reaktiven element, kar jih je, kar se lepo vidi iz Mendeljejevega periodnega sistema elementov, zasluga temu je pa fond elektronov, ki jih fluor premore in postavitev le-teh po orbitalah.
Moja kemija je stara blizu 100 let, ampak približno velja. Fluor ne samo da je tako reaktiven, problem je tudi, ker je njegov atom tako majhen in brez skrbi pade v notranjost katere koli molekule in jo uniči od znotraj ! Fluoro vodikova kislina HF npr. je edina, ki topi steklo. Sodelavec je bil pri delu nepreviden in jo je - sicer razredčeno, potegnil po cevi in dobil v usta. Še danes po 10. letih ima spredaj kosmate in temnejše zobe !!! , pa se je zadeva zgodila samo hipno.
Ko pregreješ teflonsko posodo preko 250 C, zadeva ni več varna, zato jo vržite stran in kupite novo. S posodo je pa treba delati pametno in dopovedati domačemu kuharju, kaj se z njo sme in česa ne. Kako hitro dosežeš 250 C? Če delaš z oljem, ne bo nevarnosti, ker olje mnogo prej zavre. Če delaš na suho - ej, si pa tik - tak na 400 C, sploh na plinu. Pa še opazil ne boš!