Kako napisati dober esej?
- Ustvarjalec teme Mihail
- Začetni datum
Predvidevam, da govoriš o eseju o literaturi. Pri vsakem eseju izhajaš iz besedila, zato je predpogoj za dober esej natančno in jasno razumevanje besedila oz. obravnavanega dela. Prvo kot prvo moraš brati s svinčnikom, si določene zadeve izpisati, podčrtati glavne misli. Nato je dobro, če se pogledajo tudi opombe k besedilu in razni drugi viri. Čim boljše bo obdelano, analizirano in interpretirano besedilo, tem boljše lahko napišeš esej.
Ko pa se lotiš samega pisanja eseja, pa najprej natančno prebereš naslov in navodila. Priporočljivo je oblikovanje osnutka, v bistvu je to zelo pametna ideja, saj s tem zabeležiš prve misli, besede in imaš potem pri pisanju manj dela, samo oblikuješ zastavljene misli v povedi in urejeno celoto, da ničesar ne spustiš, kar si mislil napisati. Osnutki se ponavadi delajo v obliki miselnega vzorca, alineje ali kaj podobnega, kar ti bolj leži. Potem pa se lotiš pisanja. V uvod se ponavadi napiše problem oz. teza, ki se nadalje razširi v jedru z argumenti oz. protiargumenti, v zaključku je sinteza in odgovori na zastavljeno vprašanje, ponavadi tudi vrednotenje ali aktualizacija.
Če pa se piše esej brez navodil, torej dobiš samo naslov, pa se ob danem naslovu poišče problem, se postavi določeno tezo, ki jo argumentiraš s primeri iz besedila (lahko tudi širše), nato zavzameš lastno stališče in na koncu izpelješ zaključke.
Iz danes na jutri se tehnika pisanja eseja ne bo spremenila. Za dobro napisan esej je potrebno veliko vaje. Prvo kot prvo je seveda rokovanje s knjigo. Potem začneš z raznimi krajšimi obnovami tekstov, nato pa sledijo eseji, najprej manj zahtevni, recimo ob raznih krajših besedilih ali samo odlomkih, nato postopoma zahtevnejši.
Poleg vsebinskega dela pa je seveda pomembna tudi jezikovna, pravopisna pravilnost.
Kar veselo na delo, vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.
Ko pa se lotiš samega pisanja eseja, pa najprej natančno prebereš naslov in navodila. Priporočljivo je oblikovanje osnutka, v bistvu je to zelo pametna ideja, saj s tem zabeležiš prve misli, besede in imaš potem pri pisanju manj dela, samo oblikuješ zastavljene misli v povedi in urejeno celoto, da ničesar ne spustiš, kar si mislil napisati. Osnutki se ponavadi delajo v obliki miselnega vzorca, alineje ali kaj podobnega, kar ti bolj leži. Potem pa se lotiš pisanja. V uvod se ponavadi napiše problem oz. teza, ki se nadalje razširi v jedru z argumenti oz. protiargumenti, v zaključku je sinteza in odgovori na zastavljeno vprašanje, ponavadi tudi vrednotenje ali aktualizacija.
Če pa se piše esej brez navodil, torej dobiš samo naslov, pa se ob danem naslovu poišče problem, se postavi določeno tezo, ki jo argumentiraš s primeri iz besedila (lahko tudi širše), nato zavzameš lastno stališče in na koncu izpelješ zaključke.
Iz danes na jutri se tehnika pisanja eseja ne bo spremenila. Za dobro napisan esej je potrebno veliko vaje. Prvo kot prvo je seveda rokovanje s knjigo. Potem začneš z raznimi krajšimi obnovami tekstov, nato pa sledijo eseji, najprej manj zahtevni, recimo ob raznih krajših besedilih ali samo odlomkih, nato postopoma zahtevnejši.
Poleg vsebinskega dela pa je seveda pomembna tudi jezikovna, pravopisna pravilnost.
Kar veselo na delo, vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.
Podobne teme
