Ker bo v kratkem vaše podjetje montiralo delilnike v naš blok, se na vas obračam z nekaterimi vprašanji:
Na začetku vas moramo opomniti, da energetski zakon nalaga obračun stroškov po indikatorjih od 60%-do 80 % ostala razlika pa gre po starem načinu kater procent se uporabi pa odloči hišni svet ali skupnost lastnikov. Delilnik je indikator, ni pa to zakonsko merilo, saj zakon zahteva samo da je narejen po standardu SIST EN 834.
- Običajno, oz. normalno odčitavanje je, ko je…. (prosim za definicijo: npr. pritok vode v radiator ima 80 °c, radiator ni obsijan s soncem, ni perila na njem, ni dolgih zaves, ni pohištva pred, nad njim, temperatura stanovanja je 20 °c….);
Običajno odčitavanje se prične, ko je temperatura v radiu višja kot temperatura okolice oziroma prostora. Delilnik vsebuje dva senzorja ki meri temperaturo na radijatorju in temperaturo okolice, večja je ta razlika več pokaže delilnik.
- Kaj meri sam merilnik (npr. temperaturo vode v radiatorju in prostor ….) in kako, na podlagi česa se povečuje jo številke;
Delilnik meri temperaturo na radiatorju in temperaturo okolice, večja je ta razlika temperatur več pokaže delilnik.
- Ali delilnik odčitava hitreje, če je razlika med temperaturo radiatorja in prostorom manjša, torej, če je v prostoru bolj toplo, oz. hitreje, če je v prostoru nižja temperatura;
Hitrost odčitavanja se ne spreminja s temperaturo radiatorja in prostora. Spreminja se samo štetje na delilniku porabljene energije, če je temperatura večja ali manjša.
- Kaj se zgodi, če je v prostoru tudi drugi vir toplote npr. v kopalnici kalorifer, v kuhinji pečica, skozi okno sije sonce in dvigne temperaturo sobe (ali pa sije na delilnik), torej kako se spremeni odčitavanje glede na običajno oz. normalno;
Če je v prostoru dodaten vir toplote se za delilnik nič ne spremeni na delilniku toplote. V primeru, da povečujemo toploto v prostoru z drugim virom toplote, se sicer temperatura v prostoru poveča, s tem pa s ne poveča razlika med senzorjema, ki merita razliko temperature, ampak se ta razlika zmanjša. Zato merilnik ne bo prikazal porast toplote na delilniku.
- Kaj pomenijo za samo odčitavanje dolge zavese, ki segajo preko radiatorja, sušenje perila na radiatorju, razno pohištvo pred ali preko (miza) radiatorja;
Dolge zavese in ostali tujki pred radiatorjem pomenijo, da nekoliko slabijo radijski signal pri daljinskem odčitavanju. Poraba na delilnikih se nič ne zmanjšajo, le določeni tujki v prostoru se bolje ogrejejo, temperatura v prostoru pa se poviša kot bi morala.
- Na katero mesto se namestijo delilniki na radiator. Ali je pri vseh radiatorjih to na enakem mestu ali se prilagaja glede na model radiatorja (Aklimat ima namreč pritok vroče vode ravno po sredini radiatorja);
Načeloma se delilniki nameščajo pri večinoma radiatorjih na isto mesto, obstajajo tudi izjeme. Samo nameščanje je odvisno od same dimenzije radiatorja,(običajno je to sredina in na 2/3 višine radiatorja.)
- V primeru, če bom imel v kopalnici, ali kje drugje popolnoma zaprt radiator, pa bom ogreval prostor preko sekundarnih grelnih teles, ali bo delilnik odčitaval kakršnokoli porabo oz. bolje kakršnekoli številke spremembe (porabe ne bo, ker bo ventil zaprt);
V primeru, da imate zaprt radiator načeloma naj nebi štel delilnik, ker sta temperaturi okolice in radiatorja enaki.
- Kaj se zgodi poleti, ko je preko 30 °c, segreje se tudi voda v radiatorjih in delilniki pričnejo odčitavati oz. spreminjati številke, je pa jasno, da to ni toplota od centralne kurjave?
V poletnem času, ko doseže temperatura preko 30°C se segreje tudi temperatura v radiatorju vendar ne višje kot je temperatura okolice. Delilnik ne šteje, če je temperatura radiatorja nižja kot okolice. Toplota, ki jo dovaja v prostor sonce, delilnik ne obravnava kot porabljeno toploto. Iz izkušenj vemo, da sonce ne posije skozi okno na radiator, ker je delilnik nameščen na 75% višine radiatorja v notranjem prostoru.
Pavel Menič, dipl.ing. elektrotehnike
