Islamsko bancnistvo

Koncept islamskega bančništva je povsem enak, kot v konvencionalnem bančništvu. Namesto obresti imajo na primer profitno maržo ali pribitek na stroške. Tudi to, da so prepovedane tvegane naložbe in špekulacije je samo papirna prepoved. V bančništvu je skoraj vsaka naložba tvegana, samo stopnja tveganja se razlikuje, špekulacija oz. visoka tveganja pa so očitno tudi v islamskem bančništvu prisotna, glede na to, da tudi islamske banke propadajo. Recimo Arcapita Bank pred okrog mesecem dni: Arcapita Bank Files for Bankruptcy Protection

Islamsko bančništvo je tako skoraj identično konvecionalnemu. Tukaj je recimo raziskava, kjer v zaključku napišejo:
"Our empirical estimations show little significant differences between Islamic and
conventional banks. The tentative conclusion of the cross-country, cross-bank comparison of conventional and Islamic banks is therefore that [...] that the differences between these two models are smaller than often assumed."

vir, john smits!

Meni je to precej larifari. Primer propada Dubaja pove čisto dovolj, koliko velja islamsko bančništvo.

In sedaj se bodo pojavile spletne strani www.islam-bank.tk, kamor boš lahko nakazal vse svoje prihranke in opazoval, kako se ti virtulano povečujejo sredstva. Seveda se bo našlo na stotine talentov.

Citat:
Uporabnik 8888 pravi:
Koncept islamskega bančništva je povsem enak, kot v konvencionalnem bančništvu. Namesto obresti imajo na primer profitno maržo ali pribitek na stroške. Tudi to, da so prepovedane tvegane naložbe in špekulacije je samo papirna prepoved. V bančništvu je skoraj vsaka naložba tvegana, samo stopnja tveganja se razlikuje, špekulacija oz. visoka tveganja pa so očitno tudi v islamskem bančništvu prisotna, glede na to, da tudi islamske banke propadajo. Recimo Arcapita Bank pred okrog mesecem dni: Arcapita Bank Files for Bankruptcy Protection

Islamsko bančništvo je tako skoraj identično konvecionalnemu. Tukaj je recimo raziskava, kjer v zaključku napišejo:
"Our empirical estimations show little significant differences between Islamic and
conventional banks. The tentative conclusion of the cross-country, cross-bank comparison of conventional and Islamic banks is therefore that [...] that the differences between these two models are smaller than often assumed."

vir, john smits!

Klikni za razširitev

Še kaj povej o tem, kako je tudi v krščanstvu prepovedan sistem obresti, kot ga poznamo. Ti boš že vedel menda.

Utopično je pričakovati, da ekonomske zakonitosti, za neko religijo ali politični sistem, ne veljajo.
Ekonomske zakonitosti so podobne fizikalnim in jim ne pobegne nihče. Lahko si zapiramo očmi pred njimi, lahko jih zanikamo, lahko kričimo, da to ni tako, da je drugače.
Ampak na koncu ekonomske zakonitosti opravijo svoje. Ali je to Grčija ali pa Dubai. Ali gre za moderno Slovenijo ali pa zbankrotiran Stari Rim.

Poplavi poceni denarja danega na lepe modre oke, vedno sledi recesija. Poceni denar dan na lepe modre oke se zafrčka za neumnosti, krediti se ne morejo vrniti in vse gre v franže. Gre za klasičen boom & bust ekonomski cikel.

In ne, glavni problem ni bust del cikla in posledična recesija, temveč preveč radodarno talanje in nesmotrno zapravljanje denarja tekom boom cikla. In bolj ko je denar dan za lepe modre oke, z nizkimi obrestnimi merami in brez zavarovanj, večja je verjetnost, da bo neumno porabljen ter bo posledično sledil hujši bust cikel in z njim hujša recesija. Recesija le popravlja negativni saldo proti uravnoteženi matematični nuli.

Včasih bi temu rekli, nije govno, nego se pas posral. Ko prideš po kredit, ti ne rečejo, da so fiksne letne obresti 5% ampak, da te bo njihova dobrota koštala 5% (pravzaprav ti morajo povedati znesek, ne procente). Na koncu si ti na istem po Bogu ali Alahu, banka te obere. Kar se bank tiče, imajo Angleži najboljši pregovor: Bankir ti posodi dežnik na sončen dan in ga zahteva nazaj, ko začne deževati.

Ogo, saj denar niti ni bil kaj dosti cenejši, kot je danes. Problem je bil, da je so bili dobički pri določenih balonastih produktih enormni in se je cena denarja zdela nizka.

Denar je takrat bil poceni, pa še metali so ga za teboj. Se spomnem vprašanja, zakaj bi naredili delniško družbo in zbirali kapital skozi prodajo delnic, ko pa banke mečejo denar pod noge. In se je vzelo kredite. Danes je pa jok in stok. Kredite je treba vrnit, delniški kapital pa ne.

In zgodovinsko gledano, ima "easy money" vedno nizko vrednost. Brez premisleka se ga zapravi. Ko nekaj trdo zaslužiš, je vrednost tega seveda neprimerno večja, kot ko ti reč mečejo za teboj.
V ZDA so metali denar za ljudmi, da so ga zapravili za nepremičnine in brezvezne investicije na borzi. Pri nas se je pa zapravljalo za managerske odkupe podjetij. Ameri so kupovali nepotrebne reči, naši so pa napumpani s poceni denarjem, imeli občutek da so najboljši managerji na svetu. Kasneje so je izkazalo, da so morda le najboljši moneyžderji, pa nič drugega.