Iskanje službe v času recesije

No moja izkušnja je naslednja. V decembru 2008 sem diplomirala iz ekonomije (univ.dipl.ekon). Zdelo se mi je, da bo dolg boj za službo. Pregledovala sem vse možne zaposlitvene portale, objave na Zavodu za zaposlovanje, poleg tega sem kljub recesiji poslala veliko ponudb bankam in večjim podjetjem ter se prijavila na pripravniška mesta v javni upravi. Po dveh mesecih sem dobila službo (in to brez kakršnekoli veze), in sicer v javni upravi pripravništvo, možnost je tudi za redno zaposlitev naprej. Moram reči, da sem bila kar pozitivno presenečena, ker so me kar vabili na razgovore, tudi iz nekaj institucij, kamor sem samoiniciativno poslala le povpraševanje/ponudbo.

Če mene vprašaš se službo še vedno da dobiti, vendar je potreben aktiven pristop...torej spremljanje objav, pisanje prošenj, ponud, samodejno iskat še drugje, spraševanje znancev, ipd. Namreč ko sem bila na delavnici Zavoda za zaposlovanje sem ugotovila, da večina samo čaka, da se bo služba sama pojavila oziroma iščejo idealno službo (je treba malo spustit standarde in se morda za začetek zadovoljit s čim manjšim in potem iskat naprej...)...veliko jih je bilo takšnih, ki iščejo že pol leta in vidi se jim, da imajo že vsega dovolj, krivijo delodajalce, recesijo, ipd. Govorim o mladih kadrih, visoka ali višja izobrazba (delavnica je bila namenjena takšnim). Ne vem no, če po študiju nimaš nobenega cilja, ambicij, motiviranosti, energije...to delodajalec 100% opazi.