Greyp, električno kolo

Citat:
Uporabnik nUUb pravi:
Zakaj prepoved v EU?

Klikni za razširitev

Citat:
Ljubljana – Primož Tominc, strojni inženir s Ptuja, je pred dnevi končal več kot 1000 kilometrov dolgo pot okoli Slovenije, na kateri je preizkusil svoj izum, električno kolo na sončne celice. »Če je šlo letos, je kolo prestalo najtežji preskus,« je opozoril na mokro leto.

Idejo za svoj izdelek je Primož Tominc dobil v Peruju, ko je videl tamkajšnje bencinske tricikle, s katerimi so se prevažali domačini. Vsi so imeli strehe zaradi močnega sonca, njemu pa je takoj prišlo na misel, da bi na njih namestil sončne celice in tako izkoristil naravni vir. Po pol leta dela, pri katerem so mu na pomoč priskočili tudi družinski člani, je bilo kolo nared. Veliko časa je šlo za iskanje najrazličnejših delov iz tujine. Ogrodje vozila je ležeče trikolo ali lezikolo, ki je bolj udobno od navadnega in nižje cestišču, nabavil pa ga je kar v Sloveniji, medtem ko je večina drugih delov uvožena.

Tricikel lahko poganja na pedala, elektriko ali oboje hkrati. V zadnjem delu leži električni motor, zadnje kolo je tako pogonsko, in 48-vatna baterija, ki ima življenjsko dobo 2000 polnjenj. »To zadostuje za 100.000 kilometrov, kar pomeni, da bo prej odpovedalo kaj drugega kot baterija,« pojasni Tominc. Z enim polnjenjem je mogoče prevoziti 50 kilometrov; polni pa se lahko prek vtičnice, za kar potrebuje približno dve uri, ali prek sončnih celic, 100-vatnega panela, ki je nameščen na ogrodje namesto strehe. V sončem vremenu streha napolni baterijo v dnevu ali dnevu in pol, v oblačnem traja dlje. »Takšno polnjenje je brezplačno, a tudi prek vtičnice nas eno stane le deset centov, kar pomeni, da sem za pot, ki sem jo prevozil, skupaj odštel le nekaj evrov,« dodaja Tominc.

Kolo, ki ima 21 prestav, krmili z levo in desno roko, hitrost pa dodaja kot pri mopedu z ročico. Na električni pogon doseže 25 kilometrov na uro, saj ima blokado, sicer bi jih 40 kilometrov na uro. Posebnost njegovega izuma je tudi tempomat, s katerim lahko nastavi hitrost. Kolo je udobno za vožnjo, pred slabim vremenom ščiti streha, brez dodatne prtljage pa tehta približno 50 kilogramov. Zmanjšanje teže in uporaba boljše baterije je nekaj, čemur bi pri novih izdelkih namenil več pozornosti, pojasni Tominc in dodaja, da bo kolo preizkusil tudi v zimskih razmerah.

V klanec na elektriko

Primož je tricikel večinoma poganjal na noge, a si je pred vsako etapo, ki je trajala od 30 do 100 kilometrov, vsak dan izrisal višinski profil in si glede na števec, ki mu je kazal, koliko je še polna baterija, v klanec pomagal tudi z električnim pogonom. Za pot okoli Slovenije si je vzel dva tedna časa, ne samo, ker ga je zanimalo testiranje kolesa, ampak ker ga tudi veseli takšen način turizma. »Slovenija je zelo raznovrstna, lepo se jo da prevoziti s kolesom, ker imam dodatni pogon, se tudi klancem nisem izogibal, spal sem na turističnih kmetijah in spoznal, kako hitro se spreminja podoba pokrajine, ljudje in običaji v razdalji le nekaj kilometrov.«

Primož Tominc je zaposlen v avtomobilski industriji, zato nas je zanimalo, kaj meni o prihodnosti električnih vozil. Pravi, da bo sam poskusil še nadgraditi svoj izum, saj meni, da bi lahko takšno vozilo nadomestilo tudi avtomobile za krajše poti. Velikokrat se odpeljemo v službo ali v trgovino le pet minut daleč, in to sami v avtomobilu, kar je zelo potratno. Električna kolesa in avtomobili se razvijajo, povečuje se jim tudi tržni delež. Morda še dolgo ne bodo konkurirala bencinskim vozilom na dolge razdalje, za krajše, kot je mestna vožnja, pa imajo mnogo prednosti. »S takšnim kolesom se lahko pripeljete v službo, medtem ko delate, pa se vam baterija polni na soncu in vas nič ne stane,« še dodaja Tominc.

Klikni za razširitev