gradnja preko 2 parcel
- Ustvarjalec teme sajkek
- Začetni datum
To ni nobena ovira.
Da še komentiram krnekejjetoja: KP se plača glede na velikost parcel (seštevek vseh, ki so predmet gradbenega dovoljenja) in glede na velikost hiše. Hiše je kakršna je, tukaj nimaš kaj, če pa slučajno nanese tako, da bi ti recimo hiša z enim kvadratnim metrom gledala na to tvojo drugo parcelo, ki je velika 1000m2, boš moral pa zaradi tistega kvadrata plačati KP še za ostalih 999m2 parcele. Takrat je pa 500€ stroškov za razparcelacijo bolj pametnih kot pa plačevati KP. Moraš si preračunati. Formule so za vsako občino javne in jih najdeš v uradnem listu.
2. faktor, ki ga moraš tudi upoštevati, je pa odškodnina za zemljišča s kmetijsko rabo. Če imaš kaki blazno kvaliteten travnik, mogoče razparcelacija spet ni najbolj neumna zadeva.
Da še komentiram krnekejjetoja: KP se plača glede na velikost parcel (seštevek vseh, ki so predmet gradbenega dovoljenja) in glede na velikost hiše. Hiše je kakršna je, tukaj nimaš kaj, če pa slučajno nanese tako, da bi ti recimo hiša z enim kvadratnim metrom gledala na to tvojo drugo parcelo, ki je velika 1000m2, boš moral pa zaradi tistega kvadrata plačati KP še za ostalih 999m2 parcele. Takrat je pa 500€ stroškov za razparcelacijo bolj pametnih kot pa plačevati KP. Moraš si preračunati. Formule so za vsako občino javne in jih najdeš v uradnem listu.
2. faktor, ki ga moraš tudi upoštevati, je pa odškodnina za zemljišča s kmetijsko rabo. Če imaš kaki blazno kvaliteten travnik, mogoče razparcelacija spet ni najbolj neumna zadeva.
To drži, vendar je treba biti tudi pri parcelaciji poazljiv, da ne "odrežeš" preblizu stavbe, da ne presežeš dovoljen delež pozidave na gradbenih parcelah.
Absolutno! Jaz sem mela enga finega geodeta, ki je poznal vse tele finte. Ko smo skupaj vrgli vse zahteve: minimalna velikost, odškodnina, KP, servisni pas ipd, smo prišli do take razparcelacije, da vsak dvakrat pogleda, če prav vidi. Pač oblika parcele pa ni pogojena
@sajkek Uf ja, za odškodnino imaš prav. Zdaj je samo tloris stavbe. Takrat, ko smo se mi s tem hecali, še ni bilo tako. KP pa ne. Nekaj pade na parcelo, nekaj pa na hišo.
@sajkek Uf ja, za odškodnino imaš prav. Zdaj je samo tloris stavbe. Takrat, ko smo se mi s tem hecali, še ni bilo tako. KP pa ne. Nekaj pade na parcelo, nekaj pa na hišo.
Nazadnje urejeno:
To pa ne vem. Pri nas upoštevajo velikost cele parcele. Je pa potem vsekakor za vprašati, kako je pri njih. Če ni potrebno razparcelacije, ti to prihrani kar nekaj časa.
So pa bile na sosednjem forumu že debate glede tele "gradbene parcele". Bojda kot taka ne obstaja več in ne glede na to kaj projektant riše in piše, se vedno ubriše KP celotne parcele. Tudi se ne spomnim več, a so prišli do dna temu, a je tako res ali ni.
So pa bile na sosednjem forumu že debate glede tele "gradbene parcele". Bojda kot taka ne obstaja več in ne glede na to kaj projektant riše in piše, se vedno ubriše KP celotne parcele. Tudi se ne spomnim več, a so prišli do dna temu, a je tako res ali ni.
Nazadnje urejeno:
ja parcela se mislim da vseeno upošteva, je pa opcija, faktor 1,5 na tloris pa se ne upošteva parcela. verjetno je pa res najbolje zadevo razparcelirat na tloris stvabe, pa rešeno.
en primer:
12. člen
(Izračun komunalnega prispevka)
Komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme se izračuna na naslednji način:
KP(ij) = (A(parcela * Cp(ij) * Dp) + (Kdejavnost * A(tlorisna * Ct(ij) * Dt)
Zgornje oznake pomenijo:
– KP(ij): znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada
posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem
obračunskem območju,
– A(parcela): površina parcele,
– Cp(ij): obračunski stroški, preračunani na m2 parcele
na obračunskem območju za posamezno vrsto
komunalne opreme,
– Dp: delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka
(min. 0,3, max. 0,7; Dp + Dt = 1),
– Ct(ij): obračunski stroški, preračunani na m2 neto
tlorisne površine objekta na obračunskem območju
za posamezno vrsto komunalne opreme,
– Kdejavnost: občina določi faktor dejavnosti, če odlok ne
določi drugače, je faktor dejavnosti 1,
– A(tlorisna): neto tlorisna površina objekta,
– Dt: delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu
komunalnega prispevka (min. 0,3, max. 0,7;
Dp + Dt = 1),
– i: posamezna vrsta komunalne opreme,
– j: posamezno obračunsko območje.
Celotni komunalni prispevek se izračuna na naslednji način:
KP = vsota KP(ij)
KP celotni komunalni prispevek
KP(ij )komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme.
Na prikazani način se komunalni prispevek izračuna za obstoječo in novo predvideno komunalno opremo.
13. člen
(Posebni primeri odmere komunalnega prispevka)
V primeru da gradbena parcela ni določena se upošteva površina stavbišča, pomnoženega s faktorjem 1,5.
V primeru da iz predložene dokumentacije ni možno razbrati neto tlorisne površine se upošteva gradbena parcela podeljena s faktorjem 2,0.
V primeru da zavezanec spreminja neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost, se komunalni prispevek odmeri tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka po spremembi neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta in višina komunalnega prispevka pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancu, predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in komunalnim prispevkom pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Če pa je razlika negativna, se komunalni prispevek ne plača.
V primeru da zavezanec gradi objekt, katerega višina je na koti zemljišča (dvorišča, igrišča, eno nivojska parkirišča in podobni objekti) in za katerega iz tega razloga neto tlorisna površina ni določena, se pri odmeri komunalnega prispevka upošteva neto tlorisna površina enaka 0.
V primeru da zavezanec gradi pomožne stavbe (garaže, vrtne ute, nadstreški …
, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, se pri odmeri komunalnega prispevka upošteva površina zemljiške parcele enaka 0. To ne velja za primere, ko zavezancu komunalni prispevek še ni bil odmerjen ob gradnji glavnega objekta in ko zavezanec gradi tovrstne objekte na parceli, ki ni bila upoštevani pri gradnji glavnega objekta.
en primer:
12. člen
(Izračun komunalnega prispevka)
Komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme se izračuna na naslednji način:
KP(ij) = (A(parcela * Cp(ij) * Dp) + (Kdejavnost * A(tlorisna * Ct(ij) * Dt)
Zgornje oznake pomenijo:
– KP(ij): znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada
posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem
obračunskem območju,
– A(parcela): površina parcele,
– Cp(ij): obračunski stroški, preračunani na m2 parcele
na obračunskem območju za posamezno vrsto
komunalne opreme,
– Dp: delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka
(min. 0,3, max. 0,7; Dp + Dt = 1),
– Ct(ij): obračunski stroški, preračunani na m2 neto
tlorisne površine objekta na obračunskem območju
za posamezno vrsto komunalne opreme,
– Kdejavnost: občina določi faktor dejavnosti, če odlok ne
določi drugače, je faktor dejavnosti 1,
– A(tlorisna): neto tlorisna površina objekta,
– Dt: delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu
komunalnega prispevka (min. 0,3, max. 0,7;
Dp + Dt = 1),
– i: posamezna vrsta komunalne opreme,
– j: posamezno obračunsko območje.
Celotni komunalni prispevek se izračuna na naslednji način:
KP = vsota KP(ij)
KP celotni komunalni prispevek
KP(ij )komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme.
Na prikazani način se komunalni prispevek izračuna za obstoječo in novo predvideno komunalno opremo.
13. člen
(Posebni primeri odmere komunalnega prispevka)
V primeru da gradbena parcela ni določena se upošteva površina stavbišča, pomnoženega s faktorjem 1,5.
V primeru da iz predložene dokumentacije ni možno razbrati neto tlorisne površine se upošteva gradbena parcela podeljena s faktorjem 2,0.
V primeru da zavezanec spreminja neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost, se komunalni prispevek odmeri tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka po spremembi neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta in višina komunalnega prispevka pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancu, predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in komunalnim prispevkom pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Če pa je razlika negativna, se komunalni prispevek ne plača.
V primeru da zavezanec gradi objekt, katerega višina je na koti zemljišča (dvorišča, igrišča, eno nivojska parkirišča in podobni objekti) in za katerega iz tega razloga neto tlorisna površina ni določena, se pri odmeri komunalnega prispevka upošteva neto tlorisna površina enaka 0.
V primeru da zavezanec gradi pomožne stavbe (garaže, vrtne ute, nadstreški …
, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, se pri odmeri komunalnega prispevka upošteva površina zemljiške parcele enaka 0. To ne velja za primere, ko zavezancu komunalni prispevek še ni bil odmerjen ob gradnji glavnega objekta in ko zavezanec gradi tovrstne objekte na parceli, ki ni bila upoštevani pri gradnji glavnega objekta.
