Citat:
Uporabnik SouthPark pravi: Včasih so kar povprek vpisovali otroke tja, potem so pa ugotovili, da je hiperaktiven otrok enako inteligenten kot ostali, samo znat je delat z njim. Če zna ta učiteljica hiperaktivnemu samo rečt ''sedi pri miru'' ni čudno, da se malemu spipa in dela kaos po razredu.
Je pa seveda kot večinoma treba slišat obe strani zgodbe...
Konkretnega primera ne poznam, zelo dobro pa poznam probleme s takšnim otrokom / mladostnikom v razredu. Tudi iz svoje izkušnje, čeprav mi je bilo zaradi starosti nekoliko lažje, vsaj v komunikaciji s starši, če že razgrajač ni čutil nobenega spoštovanja.
Dilema, ki se pojavi pedagogu je - ali se posvetiti posamezniku in zanemariti ostale, ali obratno. Največkrat se odločajo za drugo možnost in potem je hitro vse narobe.
Pa ne gre za 'linijo najmanjšega odpora', kakor bi morda lahko kdo pomislil, ampak za neusposobljenost pedagoga, za katero pa sploh ni sam kriv. Na pedagoški jih tega ne naučijo, seminarji, ki bi to omogočili, pa so milo rečeno katastrofa (polnjenje denarnic predavateljev)
Tako ostanejo le lastne izkušnje in pogovor s kolegi. kakršna koli pomoč iz strani staršev, svetovalnih delavcev ali vodstva šol pa je v veliki večini primerov utopija. Žal.
