*DELETED*
- Ustvarjalec teme mlacar
- Začetni datum
Pogodba kot taka ni nujna v kolikor je sklenjen ustni dogovor. Moje mnenje je, da pravno formalno do vračila are nisi upravičen. S pogodbo ali brez nje. Situaciji bi bila drugačna v kolikor bi šlo za avans in bi zato dobil avansni račun.
Je pa seveda v tvojem primeru stvar poslovnega običaja. Če se mene osebno vpraša; v kolikor gre npr. za razlog odpovedi posla s tvoje strani zaradi bolezni bi jaz denar vrnil. Če pa gre zgolj za posel in si se premisli, pa ga nebi. Konec koncev si imel avto v uporabi 15 dni. Verjetno, če bi šel na rent-a-car bi ga tudi plačal.
Je pa seveda v tvojem primeru stvar poslovnega običaja. Če se mene osebno vpraša; v kolikor gre npr. za razlog odpovedi posla s tvoje strani zaradi bolezni bi jaz denar vrnil. Če pa gre zgolj za posel in si se premisli, pa ga nebi. Konec koncev si imel avto v uporabi 15 dni. Verjetno, če bi šel na rent-a-car bi ga tudi plačal.
Zaradi bolezni se ne boš premislil glede nakupa avta. Gre za to da je verjetno nekje našel ugodnejšo ponudbo in je šel raje tja. Ara je ravno zato da se ne bi folk kar premišljeval in hodil okoli ter zastonj vozil avte.
In tudi tista da ni bilo nič pisnega nima nič s tem. Ara se da ravno zato da je garancija in da ni treba pisat. Pomen are je ravno v tem, da jo prodajalec obdrži, če se kupec premisli. Zato je treba iti v plačilo are samo takrat, ko si res odločen da bo š nekaj kupil in moraš samo recimo urediti kredit, prodati avto ali kaj podobnega.
In tudi tista da ni bilo nič pisnega nima nič s tem. Ara se da ravno zato da je garancija in da ni treba pisat. Pomen are je ravno v tem, da jo prodajalec obdrži, če se kupec premisli. Zato je treba iti v plačilo are samo takrat, ko si res odločen da bo š nekaj kupil in moraš samo recimo urediti kredit, prodati avto ali kaj podobnega.
pa je namen teme, da se gremo kaj je ara in kaj ni - namrec po podatkih, ki si jih napisal prosis za pomoc, da ogljufas nekoga, ki ti je sel na roko. Naslednjic bo nekdo, ki je resen v podobni situaciji zaradi slabe izkusnje s tabo dobil prst v rit.
V kolikor seveda nimas resnicno dobrega razloga - ampak v tem primeru je edino fer, da se pogovoris z drugo pogodbeno stranko.
Meni deluje, da ti je šel prodajalec zelo na roko, tako z brezplačnim "testiranjem" avtomobila kot tudi s tem, da ti je ponudil vračilo polovico are, glede na to, da ti ni dolžan nič. Torej si mnenja, da ti pripada 15 dnevno testiranje in da prodajalec preneha tržiti avto, dokler se ti ne odločiš in to seveda brezplačno? Če da, potem do odvetnika pa v tožbo. Jaz bi vzel polovico are ker ti je podarjena.
nisem siguran, kaj zelis povedati.
Moja replika je bila izkljucno to, da ne more pricakovati odgovora kako izigrati nekoga pri informacijah, ki jih je dal na voljo - ker v tem trenutku izgleda, da hoce izigrati nekoga, ki mu je sel na roko, zato ce hoce pomoc, so se kako bistveni dodatni podatki.
Moja replika je bila izkljucno to, da ne more pricakovati odgovora kako izigrati nekoga pri informacijah, ki jih je dal na voljo - ker v tem trenutku izgleda, da hoce izigrati nekoga, ki mu je sel na roko, zato ce hoce pomoc, so se kako bistveni dodatni podatki.
Pravno gledano gre za dva različna pravna posla (kakor si opisal)
Prvi je 15-dnevna brezplačna tesna izposoja vozila (sicer tistega, ki si ga nameraval kupiti). Podpisal, prevzel, vozil, vrnil.
Drugi je nakup tega vozila, kjer si dal 10% are kot skesnine. In si se "skesal", torej ara ostane prodajalcu.
Pravna posla med seboj nista bila v ničemer povezana (v smislu da nakup pogojuješ z "uspešnim" testom ali kaj podobnega) - kakor sem razumel. Torej je predmet tvojega spora lahko le drugi pravni posel, pri njem pa ne vidim nič spornega.
Morebitna vrnitev je torej "dobra volja" prodajalca, če se mene vpraša.
Prvi je 15-dnevna brezplačna tesna izposoja vozila (sicer tistega, ki si ga nameraval kupiti). Podpisal, prevzel, vozil, vrnil.
Drugi je nakup tega vozila, kjer si dal 10% are kot skesnine. In si se "skesal", torej ara ostane prodajalcu.
Pravna posla med seboj nista bila v ničemer povezana (v smislu da nakup pogojuješ z "uspešnim" testom ali kaj podobnega) - kakor sem razumel. Torej je predmet tvojega spora lahko le drugi pravni posel, pri njem pa ne vidim nič spornega.
Morebitna vrnitev je torej "dobra volja" prodajalca, če se mene vpraša.
seveda pod pogojem, da ni za tovrstni posel predpisana obličnost dogovora (za nepremičnine recimo v pisni obliki).
ara se da si zagarantiraš nakup. seveda se ara lahko vrača ampak "pravilo" je nekako tako: v kolikor si premisli prodajalec vrne 2x aro v kolikor kupec pa ara ostane...
Ni tako preprosto, lahko je tako, vendar ima "oškodovana" stran vedno pravico terjati povračilo vseh stroškov, ki so nastali z odstopom od pogodbe:
IX. ARA IN ODSTOPNINA
1. Ara
Vračanje in vštevanja are
64. člen
(1) Če je ob sklenitvi pogodbe ena stranka dala drugi stranki nek znesek denarja ali neko količino drugih nadomestnih stvari v znamenje, da je pogodba sklenjena (ara), se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni dogovorjeno kaj drugega.
(2) Pri izpolnitvi pogodbe se mora ara vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti.
(3) Če ni dogovorjeno kaj drugega, ne more stranka, ki je dala aro, odstopiti od pogodbe s tem, da pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro.
Neizpolnitev pogodbe
65. člen
(1) Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino ali vrniti, bodisi se zadovoljiti s prejeto aro.
(2) Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are.
(3) Kadar druga stranka zahteva izpolnitev pogodbe, ima vselej tudi pravico do povrnitve škode, ki jo ima zaradi zamude.
(4) Sodišče sme na zahtevo zainteresirane stranke zmanjšati pretirano veliko aro.
Pri delni izpolnitvi obveznosti
66. člen
(1) Pri delni izpolnitvi obveznosti upnik ne sme obdržati are, temveč lahko zahteva bodisi izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev škode zaradi zamude, bodisi povrnitev škode zaradi nepopolne izpolnitve, vendar se v obeh primerih ara všteje v odškodnino.
(2) Če upnik odstopi od pogodbe in vrne tisto, kar je prejel kot delno izpolnitev, lahko izbira med ostalimi zahtevki, ki pripadajo eni stranki, če je pogodba ostala neizpolnjena zaradi razlogov na strani druge stranke.
2. Odstopnina
Vloga odstopnine
67. člen
(1) Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če da odstopnino (skesnino).
(2) Če stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe (upravičena stranka), izjavi drugi stranki, da bo dala odstopnino, ne more več zahtevati izpolnitve pogodbe.
(3) Stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe, mora dati odstopnino hkrati z izjavo o odstopu.
(4) Če pogodbeni stranki nista določili, do kdaj lahko upravičena stranka uresniči pravico odstopiti od pogodbe, lahko ta to stori vse dotlej, dokler ne poteče čas, določen za izpolnitev njene obveznosti.
(5) Pravica odstopiti od pogodbe preneha tudi, če upravičena stranka začne izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe ali sprejemati izpolnitev od druge stranke.
Ara kot odstopnina
68. člen
(1) Če je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se šteje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe.
(2) Če v tem primeru odstopi stranka, ki je aro dala, jo izgubi, če odstopi stranka, ki je aro sprejela, pa mora vrniti dvojni znesek.
IX. ARA IN ODSTOPNINA
1. Ara
Vračanje in vštevanja are
64. člen
(1) Če je ob sklenitvi pogodbe ena stranka dala drugi stranki nek znesek denarja ali neko količino drugih nadomestnih stvari v znamenje, da je pogodba sklenjena (ara), se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni dogovorjeno kaj drugega.
(2) Pri izpolnitvi pogodbe se mora ara vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti.
(3) Če ni dogovorjeno kaj drugega, ne more stranka, ki je dala aro, odstopiti od pogodbe s tem, da pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro.
Neizpolnitev pogodbe
65. člen
(1) Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino ali vrniti, bodisi se zadovoljiti s prejeto aro.
(2) Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are.
(3) Kadar druga stranka zahteva izpolnitev pogodbe, ima vselej tudi pravico do povrnitve škode, ki jo ima zaradi zamude.
(4) Sodišče sme na zahtevo zainteresirane stranke zmanjšati pretirano veliko aro.
Pri delni izpolnitvi obveznosti
66. člen
(1) Pri delni izpolnitvi obveznosti upnik ne sme obdržati are, temveč lahko zahteva bodisi izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev škode zaradi zamude, bodisi povrnitev škode zaradi nepopolne izpolnitve, vendar se v obeh primerih ara všteje v odškodnino.
(2) Če upnik odstopi od pogodbe in vrne tisto, kar je prejel kot delno izpolnitev, lahko izbira med ostalimi zahtevki, ki pripadajo eni stranki, če je pogodba ostala neizpolnjena zaradi razlogov na strani druge stranke.
2. Odstopnina
Vloga odstopnine
67. člen
(1) Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če da odstopnino (skesnino).
(2) Če stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe (upravičena stranka), izjavi drugi stranki, da bo dala odstopnino, ne more več zahtevati izpolnitve pogodbe.
(3) Stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe, mora dati odstopnino hkrati z izjavo o odstopu.
(4) Če pogodbeni stranki nista določili, do kdaj lahko upravičena stranka uresniči pravico odstopiti od pogodbe, lahko ta to stori vse dotlej, dokler ne poteče čas, določen za izpolnitev njene obveznosti.
(5) Pravica odstopiti od pogodbe preneha tudi, če upravičena stranka začne izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe ali sprejemati izpolnitev od druge stranke.
Ara kot odstopnina
68. člen
(1) Če je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se šteje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe.
(2) Če v tem primeru odstopi stranka, ki je aro dala, jo izgubi, če odstopi stranka, ki je aro sprejela, pa mora vrniti dvojni znesek.
Podobne teme
