Darilna pogodba
- Ustvarjalec teme uli
- Začetni datum
Tukaj so linki:
Vse o odmeri davka na darilo pri DURS: http://www.durs.gov.si/si/davk...ejetega_darila/
Zakon o davku na dediščino in darila: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006117&stevilka=5017
V 8. členu imaš davčne stopnje. Tretja oseba se šteje kot vsi ostali iz točke c). Sicer pa 9. in 10. člen navajata oprostitve (vsi poznamo I. dedni red + navedene so še druge izjeme).
Vse o odmeri davka na darilo pri DURS: http://www.durs.gov.si/si/davk...ejetega_darila/
Zakon o davku na dediščino in darila: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006117&stevilka=5017
V 8. členu imaš davčne stopnje. Tretja oseba se šteje kot vsi ostali iz točke c). Sicer pa 9. in 10. člen navajata oprostitve (vsi poznamo I. dedni red + navedene so še druge izjeme).
V tem primeru ga nikar srat z darilno pogodbo zaradi nekaj drobiža ki ga boš prihranil.
Kupoprodajna in basta!
Kupoprodajna in basta!
Mislim, da je problem ta, da ne moreš prodati nekomu, ki nima statusa kmeta.
Mi smo pred 3 leti izvedli točno to, o čemer govori z darilno pogodbo. Nobene komplikacije, davek pa je 11 % na ocenjeno vrednost, ki jo morajo zapisati v pogodbo. Če pa bo ta prenizka, bo referentka sama povečala vrednost (pozna cene v svojem rajonu), oz. zahtevala sodno cenitev.
Aja, davek je logično, da plača obdarjenec. Razen če v pogodbo zapišete, da darovalec. Je pa malo očitno, kaj počnete...
Mi smo pred 3 leti izvedli točno to, o čemer govori z darilno pogodbo. Nobene komplikacije, davek pa je 11 % na ocenjeno vrednost, ki jo morajo zapisati v pogodbo. Če pa bo ta prenizka, bo referentka sama povečala vrednost (pozna cene v svojem rajonu), oz. zahtevala sodno cenitev.
Aja, davek je logično, da plača obdarjenec. Razen če v pogodbo zapišete, da darovalec. Je pa malo očitno, kaj počnete...
Nazadnje urejeno:
Aja status kmeta zna biti zajeb, ja.
Pa če je sosed še toliko bolj.
Sam sem imel v mislih izplačila morebitnih dedičev.
Pa če je sosed še toliko bolj.
Sam sem imel v mislih izplačila morebitnih dedičev.
Ja, saj to zna biti problem.
Ampak člen:
"Do obdarjenca po smrti darovalca ne more imeti noben nujni dedič kakršnih koli zahtevkov, saj so bili le ti že izplačani v času življenja darovalca" pa reši ta problem.
Madonca. Marsikatero informacijo, ki sem jo že napisal na Alter-ju, sem dobil s težko muko.
Mogoče me bo pa kdo, ki so mu prišle prav enkrat peljal na
Ampak člen:
"Do obdarjenca po smrti darovalca ne more imeti noben nujni dedič kakršnih koli zahtevkov, saj so bili le ti že izplačani v času življenja darovalca" pa reši ta problem.
Madonca. Marsikatero informacijo, ki sem jo že napisal na Alter-ju, sem dobil s težko muko.
Mogoče me bo pa kdo, ki so mu prišle prav enkrat peljal na
Ja, razlika je v zaščiteni kmetiji, kjer to res ne gre skozi.
Za kmetijska zemljišča pa velja glede prednostne liste nakupov (morda bom koga zamešal):
- solastnik kmet,
- kmet najemnik oz. zakupnik,
- sosed kmet,
- oseba s statusom kmeta,
- kmetijska zadruga,
- naprej ne vem več točno
Cena mora biti določena (vse o čemer zdaj govorimo velja za Prodajno pogodbo. Za darilno sem povedal že prej).
Res je, oglasna deska, prioritetna lista velja.
Ne moreš pa dati nizke cene v upanju, da se ne bo nihče drug kot kupec javil, saj je ponudba ZAVEZUJOČA.
Če pa kasneje prodaš za manj, kot si napisal v ponudbi, lahko pa vsak predkupni upravičenec zahteva razveljavitev pogodbe in da posest on dobi po isti ceni, kot si prodal (v roku enega leta, ko je zvedel za prodajo).
Za kmetijska zemljišča pa velja glede prednostne liste nakupov (morda bom koga zamešal):
- solastnik kmet,
- kmet najemnik oz. zakupnik,
- sosed kmet,
- oseba s statusom kmeta,
- kmetijska zadruga,
- naprej ne vem več točno
Cena mora biti določena (vse o čemer zdaj govorimo velja za Prodajno pogodbo. Za darilno sem povedal že prej).
Res je, oglasna deska, prioritetna lista velja.
Ne moreš pa dati nizke cene v upanju, da se ne bo nihče drug kot kupec javil, saj je ponudba ZAVEZUJOČA.
Če pa kasneje prodaš za manj, kot si napisal v ponudbi, lahko pa vsak predkupni upravičenec zahteva razveljavitev pogodbe in da posest on dobi po isti ceni, kot si prodal (v roku enega leta, ko je zvedel za prodajo).
Po smrti. Dokler pa živi te lahko jebejo. Vsaj kolikor je bilo meni razloženo na pravniškem forumu.
Citat:
Uporabnik zomirp pravi:
Madonca. Marsikatero informacijo, ki sem jo že napisal na Alter-ju, sem dobil s težko muko.
Mogoče me bo pa kdo, ki so mu prišle prav enkrat peljal na
Hvala enako.
Zaščitena kmetija je pa sploh zajeb. Do smrti lastnika je praktično ne moreš prodat po delih, razen če iz ene narediš dve zaščiteni.
Kmetija ni zaščitena. Je pa problem, ker ta oseba ni kmet in je šele na 3 mestu po lestvici za nakup. Ker pa more 1 mesec viseti na občini pa vemo da se bodo pojavili kmetje za nakup. Če pa dava pri nakupu ceno za m2 kot sva zmenjena se res ne bo javil nihče bom pa plačal dohodnine, da bom kar zele oziroma davka na dobiček.
Od kupnine pri prodaji nepremičnine se ne plača dohodnina oz. kupnina se ne šteje kot prihodek.
Ker si lastnik dlje kot od 1.1.2002 se tudi ne ugotavlja, za koliko si kupil oz. kakšna je bila vrednost ob pridobitvi (torej odpade davek na dobiček).
Plačaš 2% in overitev pri notarju.
To je ves strošek in potem lepo mirno spiš poln denarja.
Vidim pa tu problem, ker nima statusa kmeta.
Ker si lastnik dlje kot od 1.1.2002 se tudi ne ugotavlja, za koliko si kupil oz. kakšna je bila vrednost ob pridobitvi (torej odpade davek na dobiček).
Plačaš 2% in overitev pri notarju.
To je ves strošek in potem lepo mirno spiš poln denarja.
Vidim pa tu problem, ker nima statusa kmeta.
A ni to stvar enega tecaja in nekaj deset evrov ? Mamin sodelavec je ze nekaj let "kmet", da je lahko kupil vinograd in zidanico in nekaj drugih malenkosti na Dolenjskem. Je kar razgledan, tako da ni imel problemov, ampak z zaresnim kmetijstvom pa nima prav veliko veze.
Tole je natančen vrstni red:
23. člen
Pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu:
1. solastnik;
2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj;
3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj;
4. drug kmet;
5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti;
6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.
Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu:
1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost;
2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje;
3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe.
Kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje.
Če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom tega zakona.
Na kakšen način se pridobi status kmeta? Kakšen status ima hčerka kmeta, ki je na kmetiji delala 20+ let?
23. člen
Pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu:
1. solastnik;
2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj;
3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj;
4. drug kmet;
5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti;
6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.
Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu:
1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost;
2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje;
3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe.
Kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje.
Če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom tega zakona.
Na kakšen način se pridobi status kmeta? Kakšen status ima hčerka kmeta, ki je na kmetiji delala 20+ let?
Podobne teme
