Študentsko delo je bogat vir izkušenj
Od leta 2008 študentsko delo upada, na ministrstvu pripravljajo spremembe študentskega dela v skladu z idejo "vsako delo šteje"
Dve leti po padcu zakona o malem delu je ministrica za delo, družino in socialne zadeve dr. Anja Kopač Mrak napovedala reformo študentskega dela. "Tako da bo to delo res občasno in bo služilo tudi pridobivanju ustreznih delovnih izkušenj. Osnovno izhodišče je zmanjšanje prekernosti različnih oblik dela, ki so zunaj sistema socialne varnosti. Te oblike dela ne nudijo niti delavskih niti socialnih pravic, temveč samo plačilo. Pri ureditvi študentskega dela bi želela slediti ideji 'vsako delo šteje', seveda pa bomo predloge oblikovali v dialogu s predstavniki študentov," pravi ministrica. Konkretnejše rešitve še niso pripravljene, odgovarjajo na ministrstvu.
Medtem so v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) že pripravili svoj predlog ureditve študentskega dela, ki ga želijo najprej predstaviti ministrici. "Od nje pričakujemo, da nam bo v kratkem predstavila podrobnejše načrte sprememb študentskega dela in da bomo skupaj našli rešitev, ki bo odpravila trenutne pomanjkljivosti in hkrati zagotavljala študentom in dijakom možnost reševanja svoje socialne situacije in pridobivanja izkušenj," razlaga predsednik ŠOS Mitja Urbanc.
Problematično
tudi agencijsko delo
V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo, ki so ga ustanovili v času referenduma o zakonu o malem delu, pozdravljajo vsak ukrep v smeri povečevanja pravic prekernih delavcev, ki teh delavcev ne postavlja v ponižujoč položaj in jim omogoča dostojno preživetje. Prav tako si želijo sodelovanja pri pripravi zakonodaje s področja trga dela. "Ne pristajamo na nesocialna priporočila institucij, kot je OECD, v smeri zmanjševanja pomoči brezposelnim, uvajanja šolnin in podobno. Prav tako je vzporedno z urejanjem 'fleksibilnih oblik' na trgu dela treba še pred tem odpraviti slabosti, ki jih je prinesel zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev," pravi predsednik gibanja Marko Funkl. Zavzemali se bodo za zmanjševanje negotovih oblik dela in spodbujanje programov za več zaposlovanja za nedoločen čas. "Strinjamo se, da je preoblikovanje študentskega dela potrebno, še več pozornosti pa je treba posvetiti agencijskemu delu, kjer prihaja do veliko večjih izkoriščanj." Sodelovati pri spremembah si želi tudi sindikalna stran, pravi Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, če bo proces sprememb pravilno zastavljen, imajo tudi vsebinske spremembe potencial, doda.
Praktične izkušnje
"Študentsko delo je bogat vir izkušenj, prav tako pa odlično izhodišče za prehod v redno zaposlitev. Tako študentje kot delodajalci se vedno bolj zavedajo, da je lahko odlična povezava do prve redne zaposlitve, saj se z vsakim delom pridobijo vredne praktične izkušnje. Poleg strokovnih znanj z določenega področja se mladi pri študentskem delu naučijo točnosti, vestnosti, spoznajo delovno okolje, spoznajo podjetje. Pridobijo mnoge mehke veščine, kot so spodobnost učinkovite komunikacije, veščine reševanja problemov, dela v stresnih situacijah, veščine delegiranja in delovanja v ekipi. Ker mladi prek študentskega dela niso vezani zgolj na enega delodajalca, lahko spoznajo delo v različnih dejavnostih, delovnih okoljih in se srečajo z zelo različnimi zahtevami, ki jih pred njih postavljajo različni delodajalci." To mora biti izhodišče pri pripravi sprememb zakonodaje, pravi Katarina Bremec Slanič iz največjega študentskega servisa, e-Študentskega servisa.
Obseg študentskega dela se je v zadnjih letih skrčil, tak trend v študentskih servisih pričakujejo tudi v prihodnje. "Študentsko delo je v letu 2013 upadlo za četrtino v primerjavi s preteklim letom. Trend upadanja je opazen vse od leta 2008, od takrat do danes je upadlo za tretjino. S preteklo reformo študentskega dela in ZUJF-om se je namreč študentsko delo podražilo, koncesijska dajatev se je zvišala s 14 odstotkov plus DDV na 25 odstotkov plus DDV, kar se je odrazilo v krčenju obsega," razlaga sogovornica.
Zgled Belgijcem
Kot pozitivno novost na področju študentskega dela Bremec Slaničeva izpostavi potrdilo Moje izkušnje, v katerem beležijo vsa dela prek študentskega servisa. "Storitev prinaša kvaliteten informativen pregled delovnih aktivnosti med šolanjem. Mladi lahko potrdilo predložijo kot dokazilo potencialnemu delodajalcu in si tako povečajo možnosti zaposlitve. Moje izkušnje so prepoznane tudi v tujini, saj jih je belgijsko ministrstvo za izobraževanje prepoznalo kot enega od štirih primerov dobre prakse (poleg Slovenije še Finska, Danska in Švica) in po našem vzoru vzpostavljajo tudi sistem za beleženje izkušenj iz poletnega dela dijakov."
Da si ves čas obstoja prizadevajo za izboljšave v sistemu, še pravijo pri študentskem servisu. Leta 2010 so pripravili spletno stran, na kateri javno objavljajo podatke o podjetjih, ki ne plačujejo študentskega dela redno, mesečno opravijo preko 15.000 pisnih in telefonskih opominov za izterjave. "S tem poskrbimo, da študentje dobijo svoj zaslužek veliko bolj redno, v primerjavi z redno zaposlenimi," pove Bremec Slaničeva.
Franja Žišt
