Članek iz Financ
- Ustvarjalec teme Torque
- Začetni datum
Pravi članek?
Resnica o lastni ceni električne energije
Mihael Sekavčnik
vsi članki avtorja
Finance 35/2010
22.2.10 00:01
Področje energetike se je prerinilo v ospredje
Področje energetike se je ob silnem prahu, ki ga je dvignila razprava o šestem bloku TEŠ , in ob ustrezni medijski podpori uspešno prerinilo v ospredje tistih postranskih tem, ki dajejo ljudskim množicam varljiv občutek vsevednosti. Iz megle se prikazujejo strokovnjaki in nas groteskno opozarjajo na drago energijo in izpuste ogljikovega dioksida (če to ne zaleže, dodajo še kazen iz EU zaradi neizpolnjevanja mednarodno sprejetih zavez, v rokavu pa imajo še argument o sumu korupcije ) ter nam v isti sapi radodarno ponudijo obilo koristnih alternativ za trajnostno energijsko preskrbo in rožnato gospodarsko prihodnost.
Kako izračunamo lastno ceno elektrike
Ena pogostih manipulacij samooklicanih strokovnjakov je zgodba o lastni ceni električne energije, zato poglejmo, kako je ta sploh definirana, kako jo določimo v praksi in kateri so najvplivnejši parametri, ki vplivajo na njeno višino. Lastno ceno izdelka dobimo, če vse stroške, ki nastanejo pri proizvodnji izdelkov v določenem obdobju, delimo s količino izdelkov v istem obdobju. V našem primeru je izdelek električna energija, obdobje pa navadno kar obračunsko leto. Torej je lastna cena električne energije razmerje med vsemi stroški, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije v letu dni, in letno proizvedeno električno energijo:
Pri tem poenostavljeno upoštevamo delitev celotnih stroškov na:
- stalne ali fiksne stroške (Cf), ki so večinoma neodvisni od obsega proizvodnje (amortizacija, stroški financiranja, stroški dela, drugi stalni stroški);
- gibljive ali variabilne stroške (Cv), ki nastanejo večinoma kot posledica obratovanja (stroški goriva, materiala, storitev).
Na stalne stroške vplivajo predvsem vrednost naložbe, ki se izraža prek amortizacije in stroškov kapitala, pa tudi stroški dela in drugi stalni stroški. Gibljivi stroški so povezani zlasti s stroški goriva in stroški vzdrževanja. Stroški goriva so odvisni od cene energentov (EUR/GJ) in celotnega energijskega izkoristka elektrarne; elektrarna z boljšim energijskim izkoristkom bo za enako proizvedeno električno energijo porabila manj goriva, torej bodo s tem povezani stroški nižji.
V lastno ceno elektrike ne sodijo dobiček ali davki
Produkt med srednjo močjo (P ta se meri v megavatih), s katero elektrarna deluje, in časom (t merjenim v urah), v katerem je v obdobju enega leta (8.760 ur) elektrarna v pogonu (imenujemo ga tudi časovna izkoriščenost), je enak letni proizvedeni električni energiji (v megavatnih urah).
Lastna cena je torej izražena v evrih za megavatno uro, pomeni pa ceno električne energije, ki v enem letu natanko pokrije vse stroške proizvodnje. Tako v izračun lastne cene ne sodijo dobiček ali davki.
Iz zgornje enačbe lahko vidimo tudi, da lastna cena električne energije narašča z zmanjševanjem števila obratovalnih ur. Ali drugače: elektrarna proizvaja drago električno energijo, če je njena časovna izkoriščenost majhna in nasprotno. Z naraščanjem časovne izkoriščenosti se delež stalnih stroškov v lastni ceni električne energije zmanjšuje na račun gibljivih stroškov.
Različna časovna razpoložljivost različne cene
Kolikšna je torej lastna cena električne energije iz slovenskih elektrarn? Podatke dobimo na spletnih straneh direktorata za energijo ministrstva za gospodarstvo (glej graf Lastna cena električne energije iz slovenskih elektrarn, 2008).
Višina in sestava lastne cene električne energije iz različnih elektrarn pa sami po sebi še ne povesta vsega. Različne elektrarne imajo različne časovne razpoložljivosti. Na eni strani imamo elektrarne, ki izkoriščajo obnovljive vire energije (OVE), na primer hidroelektrarne (HE: t < 4.415 ur) in fotovoltaične elektrarne (PV: t < 1.050 ur), pri katerih je časovna izkoriščenost majhna, odvisna od naravnih danosti, in ne od želja obratovalcev.
Na drugi strani imamo elektrarne, ki obratujejo v pasu pri imenski moči ves čas delovanja, kot denimo jedrska elektrarna v Krškem (JE: t > 8.500 ur). Samo s tema vrstama elektrarn se ne da učinkovito pokrivati porabe. Zato moramo imeti v sistemu tudi elektrarne (za zdaj na fosilna goriva oziroma termoelektrarne TE), ki delujejo v tako imenovanem trapeznem režimu.
Te nenehno sledijo porabi odjemalcev, zato je njihova časovna izkoriščenost manjša kot pri elektrarnah, ki obratujejo v pasu (TE: t < 6.500 ur). Za pokrivanje kratkotrajnih koničnih obremenitev pa moramo imeti v sistemu še tako imenovane vršne elektrarne, ki delujejo manj kot 1.500 ur na leto in imajo temu ustrezno visoko lastno ceno.
Nesmiselna primerjava lastnih cen iz različnih postrojenj
Z uporabo zgornje enačbe in že omenjenih podatkov je mogoče izračunati odvisnost lastne cene od časovne izkoriščenosti (glej graf Odvisnost lastne cene od časovne izkoriščenosti). Pri tem upoštevamo, da lahko tehnično gledano vplivamo le na časovno razpoložljivost delovanja termoelektrarn. V grafu je linija za jedrsko elektrarno prikazana le za primerjavo, saj z zdajšnjo tehnologijo delovanje v trapezu ni mogoče, druga tehnologija, ki bi to omogočala, pa pomeni tudi povsem nove robne pogoje za izračun.
Zgornja enačba in diagrami v tem grafu nam povedo, da primerjava lastnih cen električne energije iz različnih postrojenj, ki imajo v elektroenergetskem sistemu povsem drugo vlogo, ni smiselna. Potrebna je primerjava različnih tehnologij v okviru posameznih režimov delovanja (pas, trapez, vršna energija), ki lahko edina da odgovor o ekonomski učinkovitosti neke rešitve.
Naj zaradi omejenega obsega tega prispevka zgolj omenim, da nam ni tuj izračun lastnih cen proizvodnje električne energije iz še nezgrajenih (načrtovanih) elektrarn različnih tehnologij (beri TEŠ 6 in NEK 2), in to brez skrivanja za debele (in domnevam drage) študije za države članice OECD, s katerimi mahajo samooklicani strokovnjaki, pa iz njih ne znajo izluščiti niti najosnovnejših podatkov.
*Mihael Sekavčnik je izredni profesor na ljubljanski fakulteti za strojništvo , za področje energetski sistemi, in redni član znanstvenega sosveta VGB PowerTech iz Essna v Nemčiji, največjega evropskega združenja proizvajalcev električne energije.
Resnica o lastni ceni električne energije
Mihael Sekavčnik
vsi članki avtorja
Finance 35/2010
22.2.10 00:01
Področje energetike se je prerinilo v ospredje
Področje energetike se je ob silnem prahu, ki ga je dvignila razprava o šestem bloku TEŠ , in ob ustrezni medijski podpori uspešno prerinilo v ospredje tistih postranskih tem, ki dajejo ljudskim množicam varljiv občutek vsevednosti. Iz megle se prikazujejo strokovnjaki in nas groteskno opozarjajo na drago energijo in izpuste ogljikovega dioksida (če to ne zaleže, dodajo še kazen iz EU zaradi neizpolnjevanja mednarodno sprejetih zavez, v rokavu pa imajo še argument o sumu korupcije ) ter nam v isti sapi radodarno ponudijo obilo koristnih alternativ za trajnostno energijsko preskrbo in rožnato gospodarsko prihodnost.
Kako izračunamo lastno ceno elektrike
Ena pogostih manipulacij samooklicanih strokovnjakov je zgodba o lastni ceni električne energije, zato poglejmo, kako je ta sploh definirana, kako jo določimo v praksi in kateri so najvplivnejši parametri, ki vplivajo na njeno višino. Lastno ceno izdelka dobimo, če vse stroške, ki nastanejo pri proizvodnji izdelkov v določenem obdobju, delimo s količino izdelkov v istem obdobju. V našem primeru je izdelek električna energija, obdobje pa navadno kar obračunsko leto. Torej je lastna cena električne energije razmerje med vsemi stroški, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije v letu dni, in letno proizvedeno električno energijo:
Pri tem poenostavljeno upoštevamo delitev celotnih stroškov na:
- stalne ali fiksne stroške (Cf), ki so večinoma neodvisni od obsega proizvodnje (amortizacija, stroški financiranja, stroški dela, drugi stalni stroški);
- gibljive ali variabilne stroške (Cv), ki nastanejo večinoma kot posledica obratovanja (stroški goriva, materiala, storitev).
Na stalne stroške vplivajo predvsem vrednost naložbe, ki se izraža prek amortizacije in stroškov kapitala, pa tudi stroški dela in drugi stalni stroški. Gibljivi stroški so povezani zlasti s stroški goriva in stroški vzdrževanja. Stroški goriva so odvisni od cene energentov (EUR/GJ) in celotnega energijskega izkoristka elektrarne; elektrarna z boljšim energijskim izkoristkom bo za enako proizvedeno električno energijo porabila manj goriva, torej bodo s tem povezani stroški nižji.
V lastno ceno elektrike ne sodijo dobiček ali davki
Produkt med srednjo močjo (P ta se meri v megavatih), s katero elektrarna deluje, in časom (t merjenim v urah), v katerem je v obdobju enega leta (8.760 ur) elektrarna v pogonu (imenujemo ga tudi časovna izkoriščenost), je enak letni proizvedeni električni energiji (v megavatnih urah).
Lastna cena je torej izražena v evrih za megavatno uro, pomeni pa ceno električne energije, ki v enem letu natanko pokrije vse stroške proizvodnje. Tako v izračun lastne cene ne sodijo dobiček ali davki.
Iz zgornje enačbe lahko vidimo tudi, da lastna cena električne energije narašča z zmanjševanjem števila obratovalnih ur. Ali drugače: elektrarna proizvaja drago električno energijo, če je njena časovna izkoriščenost majhna in nasprotno. Z naraščanjem časovne izkoriščenosti se delež stalnih stroškov v lastni ceni električne energije zmanjšuje na račun gibljivih stroškov.
Različna časovna razpoložljivost različne cene
Kolikšna je torej lastna cena električne energije iz slovenskih elektrarn? Podatke dobimo na spletnih straneh direktorata za energijo ministrstva za gospodarstvo (glej graf Lastna cena električne energije iz slovenskih elektrarn, 2008).
Višina in sestava lastne cene električne energije iz različnih elektrarn pa sami po sebi še ne povesta vsega. Različne elektrarne imajo različne časovne razpoložljivosti. Na eni strani imamo elektrarne, ki izkoriščajo obnovljive vire energije (OVE), na primer hidroelektrarne (HE: t < 4.415 ur) in fotovoltaične elektrarne (PV: t < 1.050 ur), pri katerih je časovna izkoriščenost majhna, odvisna od naravnih danosti, in ne od želja obratovalcev.
Na drugi strani imamo elektrarne, ki obratujejo v pasu pri imenski moči ves čas delovanja, kot denimo jedrska elektrarna v Krškem (JE: t > 8.500 ur). Samo s tema vrstama elektrarn se ne da učinkovito pokrivati porabe. Zato moramo imeti v sistemu tudi elektrarne (za zdaj na fosilna goriva oziroma termoelektrarne TE), ki delujejo v tako imenovanem trapeznem režimu.
Te nenehno sledijo porabi odjemalcev, zato je njihova časovna izkoriščenost manjša kot pri elektrarnah, ki obratujejo v pasu (TE: t < 6.500 ur). Za pokrivanje kratkotrajnih koničnih obremenitev pa moramo imeti v sistemu še tako imenovane vršne elektrarne, ki delujejo manj kot 1.500 ur na leto in imajo temu ustrezno visoko lastno ceno.
Nesmiselna primerjava lastnih cen iz različnih postrojenj
Z uporabo zgornje enačbe in že omenjenih podatkov je mogoče izračunati odvisnost lastne cene od časovne izkoriščenosti (glej graf Odvisnost lastne cene od časovne izkoriščenosti). Pri tem upoštevamo, da lahko tehnično gledano vplivamo le na časovno razpoložljivost delovanja termoelektrarn. V grafu je linija za jedrsko elektrarno prikazana le za primerjavo, saj z zdajšnjo tehnologijo delovanje v trapezu ni mogoče, druga tehnologija, ki bi to omogočala, pa pomeni tudi povsem nove robne pogoje za izračun.
Zgornja enačba in diagrami v tem grafu nam povedo, da primerjava lastnih cen električne energije iz različnih postrojenj, ki imajo v elektroenergetskem sistemu povsem drugo vlogo, ni smiselna. Potrebna je primerjava različnih tehnologij v okviru posameznih režimov delovanja (pas, trapez, vršna energija), ki lahko edina da odgovor o ekonomski učinkovitosti neke rešitve.
Naj zaradi omejenega obsega tega prispevka zgolj omenim, da nam ni tuj izračun lastnih cen proizvodnje električne energije iz še nezgrajenih (načrtovanih) elektrarn različnih tehnologij (beri TEŠ 6 in NEK 2), in to brez skrivanja za debele (in domnevam drage) študije za države članice OECD, s katerimi mahajo samooklicani strokovnjaki, pa iz njih ne znajo izluščiti niti najosnovnejših podatkov.
*Mihael Sekavčnik je izredni profesor na ljubljanski fakulteti za strojništvo , za področje energetski sistemi, in redni član znanstvenega sosveta VGB PowerTech iz Essna v Nemčiji, največjega evropskega združenja proizvajalcev električne energije.
Lahko kdo prilepi ali pošlje na ZS članek:
podjetnik.finance.si
Vprašanja in odgovori o protikoronski pomoči za s. p.
Veljati je začel novi paket protikoronskih ukrepov PKP5. Ta je znova prinesel temeljni dohodek (TD) za samozaposlene, ki je tokrat...
...hvala. Lahko še tega, prosim:
podjetnik.finance.si
12 svežih vprašanj in odgovorov o pomoči za s. p.
Odgovarjamo na vprašanja bralcev o protikoronski pomoči za s. p.
Podobne teme
