sem slišala sem prec prtekla
Podnebje pri nas je enkratno.
Pri nas nikoli ne pada škodljiva toča (največje kar sem do sedaj videla je bila debelina lešnika), redkokdaj je megla, če pa že se hitro razkadi, poleti ni pretirane suše, ni plazov, ni močnega vetra ali česa podobnega. Edino kar zna bit je pozimi dost snega. Smo le na 550 nad morjem.
Še par odlomkov iz moje diplome:
PADAVINE
Širše cerkniško območje spada v bolj namočeno področje glede na na slovensko povprečje padavin. Izdatnih padavin smo deležni, ko nad našimi kraji zapihajo jugozahodni vetrovi, ki iz Sredozemlja prinesejo vlažen zrak. Glavni vzrok za tako obilne padavine so Javorniki, ki s svojo višino prisilno dvigujejo vlažen zrak ter ga ohlajajo in kondenzirajo. Za širše območje Cerkniškega jezera velja, da ni nevihtno obremenjeno. S 550 m nadmorske višine je zimsko obdobje zaznamovano z obilnim sneženjem.
VODA
Cerkniško jezero ima 80 % kraških in 15 % površinskih dotokov. Enak je tudi delež jezerske vode. Glede na to, da jezero nima nobenega površinskega odtoka in da nastane popolnoma naravno, je tipično kraško presihajoče jezero. (19)
Voda na območju Cerkniškega jezera sodi v drugi in tretji kakovostni razred in je onesnažena zaradi odpadnih voda bližnje industrije ter tudi onesnaženja višje ležečih vodotokov v sistemu porečja kraške Ljubljanice. Posamezni deli vodotokov (Cerkniščica) sodijo celo v IV. kakovostni razred. Od vseh preiskanih potokov je Lipsenjščica najmanj obremenjena. Nekoliko slabšo sliko kaže Žerovniščica. (20) V času, ko je Cerkniško polje, poraščeno z bogato močvirsko vegetacijo, pod vodo, rastline v veliki meri porabljajo hraniva in filtrirajo strupene snovi, ki v jezero pritekajo s pritoki. Še posebej poleti in ob nizkem vodostaju bi morali poskrbeti za učinkovito delovanje čistilne naprave ob Cerkniščici, ki pogosto slabo ali pa sploh NE deluje.
VETER in MEGLA
Veter je eden izmed meteoroloških elementov, ki močno vpliva na nastanek megle. Prevladujoča smer vetra na celotnem kraškem področju je severovzhodnik in jugovzhodnik. S severovzhodne smeri je advekcija hladnega zraka, na Primorskem znana kot burja. Z jugovzhodne smeri prihajajo običajno topli vetrovi pred vsakim izrazitejšim poslabšanjem vremena. Prevladujoči smeri vetra sta lahko zaradi reliefa močno spremenjeni. Prav to se dogaja na Cerkniškem jezeru. Na Cerkniškem polju bi pričakovali večino vetrov s severovzhoda in jugozahoda. Jugozahodno od Dolenjega Jezera je nekakšen greben, ki se razprostira pravokotno na smer Javornikov. Ta greben poteka od Debelega vrha, Svete Trojice, Škaluna do Ušive Loke in Vršiča ter močno usmeri lokalne vetrove, še posebno, ker je severovzhodno od Dolenjega Jezera področje Slivnice. V času od oktobra do marca je pogostejši veter iz smeri severozahoda preko severa do vzhoda, v času od aprila do septembra pa je pogostejši veter iz smeri jugovzhod preko juga do zahoda.
Prav tako kot jugovzhodni veter se v jesenskem obdobju rada pojavlja megla. Zaradi vodne površine, ki je toplejša od zraka, je navadno neposredno v bližini jezera megle manj (sliki 9 in 10).
ZEMLJA
Zemlja je prhla površinska plast zemeljske skorje, nastala zaradi preperevanja kamnin, delovanja vode, rastlin, živali, človeka in podnebnih dejavnikov. Najpomembnejša lastnost je njena rodovitnost, torej sposobnost zadovoljevati prehranjevalne potrebe rastlin s hranilnimi sestavinami in vodo. Neustrezna obdelava in gnojenje tal povzročata njeno degradacijo. Ustrezna melioracija, gnojenje in agrotehnični postopki lahko povečujejo kmetijsko produktivnost tal.
Na desnem bregu Cerkniščice, vse do industrijske cone Podskrajnik je območje najboljših kmetijskih zemljišč. Na levem bregu Cerkniščice sega preko južnega roba Dolenjega Jezera še proti Marofu. Tako velikih sklenjenih kakovostnih zemljišč ni nikjer drugje na Cerkniškem polju, kar dokazuje, kako odločilen je zanje prodni vršaj Cerkniščice, na katerem so se razvile predvsem rjave prsti. Manjše območje dobrih kmetijskih zemljišč je še na ozemlju, ki se začne zahodno od Martinjaka in se razteza do južnega roba Žerovnice, vendar zaradi vmesnih naselij (Martinjak, Grahovo in Žerovnica) površine z rjavimi prstmi niso sklenjene, slika 11. Območje je manjše tudi zato, ker se globoko vanj zajeda svet izrednih poplav.
Te zanima še kaj? Zakaj te to zanima?