Pa še nekaj nasvetov:
Na urgenci: pulzni oksimeter | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
Najprej najnovejši Najprej najstarejši Plosko Gnezdeno Brez komentarjev Nitno
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Na urgenci: pulzni oksimeter
Prispeval/a: Anonymous dne 12. marec 2006 00:55
Pulzni oksimeter, kot je opisan v prispevku, je bil uporabljen tudi pri zdravih, toda v posebni raziskavi. Odgovorila naj bi na vprašanje, kolikokrat smemo vdihniti čisti helij (He) iz balona, da ne pride do nevarnih stanj zaradi premalo kisika v arterialni krvi (1). Raziskava je bila opravljena pod vodstvom doktorice anestezistke (KC). Tiste, ki bdi nad stanjem pacienta na operacijski mizi, na primer.
Vdihavanje helija se je že pred leti tudi pri nas začelo pojavljati v javnosti. Sam sem srečal to ponudbo na nekem letalskem mitingu. Možak je imel stojnico in ob njej jeklenke s helijem ter ponujal, proti plačilu seveda, da nam s He napihne balon, ki ga potem vdihnemo. Zakaj je to tako zanimivo? Če imamo helij v pljučih in govorimo, zaslišimo drugačen, višji glas (manjša gostota plina v primerjavi z zrakom, ki gre skozi glasilke ( gl. npr. Kundtova cev, pihalni instrumenti). Kar vse prisotne, večkrat vključno z nami, spravi v smeh (ki je zdrav). Nenadoma imamo precej drugačen glas, ki je nekako podoben glasovom iz otroških risank (v Hiši eksperimentov pa v Šoli eksperimentalne kemije za mladino na IJS ali pa na vsakoletnem oktoberskem Slovenskem festivalu znanosti v organizaciji SZF lahko spremljamo take poskuse).
Toda, ne smemo pozabiti pri tem, da naš organizem nima s helijem, ki smo ga vdihnili namesto zraka (in kisika v njem), kaj početi. Prevarali smo ga. Opravili smo vdih po izdihu, a zanj nekoristen. Zato reagira na pomanjkanje kisika. Kar ima lahko nepredvidljive škodljive posledice, tudi nezavest. Ob tem ne smemo spregledati, ko pri globokem potapljanju sicer tudi vdihujemo helij, da je ta v zmesi z zrakom ali kisikom, ob manjšem odstotku dušika, katerega narkotični vpliv pri globinah od 40 m naprej želimo zmanjšati z zamenjavo s helijem.
Zmanjšanje kisika v arterialni krvi zazna seveda tudi pulzni oksimeter. Na kratko, zaključek raziskave s 15 prostovoljci je bil, da več kot dvakrat zaporedoma ne smemo vdihniti helija. V povprečju so bile vrednosti meritev naslednje: v mirovanju 97,4%, po 1.vdihu 97,2%, po 2.vdihu 96,3, po 3.vdihu 86,8% in po 4.zaporednem vdihu 65,2%. Ob ponovnem vdihovanju zraka je vrednost prišla na normalo v času 17,6 s (od 7s do 30 s). Za primerjavo: normalne vrednosti pri zdravem človeku, ki ni kadilec, so med 99% in 96%. Nižje od 95% razkrivajo bolezensko stanje, pri tem so vrednosti med 95% in 90% zmerno znižane, pod 85% pa hudo znižane (hudo bolezensko stanje). Če take vrednosti trajajo le nekaj sekund, nimajo posledic, če pa več minut pa povzročijo okvare naših organov. Če pa povrh vsega nismo povsem zdravi, je pa tveganje pri vdihovanju helija še večje.
Podobne rezultate so dale tudi meritve zmanjševanja kisika pri vdihavanju čistega smejalnega plina (N2O, didušikov oksid), ki se sicer uporablja za narkozo (anestetik), to je za uspavanje pri operacijah. Na operacijski mizi ga sicer vdihavamo v zmesi s zrakom, seveda. Nekateri radovedneži, predvsem iz mladinskih vrst pa za preskuse na sebi uporabljajo kot vir N2O bombice za smetano. Te so lahko polnjene s tem plinom ali pa s CO2.
Vsekakor z glavo na zabavo!
Tomaž Ogrin, IJS