Bioplin - mnenja

SamSvoj

SamSvoj

Majstr
28. okt 2010
2.142
355
83
Kakšno je mnenje cenjenih uporabnikov še boj cenjenega Alterja o slovenskih bioplinarnah? Za lažjo predstavo o čem govorimo je priložen zadnji izvod novic (ki vsebujejo zadnje stanje glede števila in velikosti bioplinarn), ki jih pripravljajo in ažurirajo kolegi s KIS v okviru projekta Bio - methanes Regions.

Jaz imam okrog teh bioplinarn dva/tri pomisleke:
A) po mojem mnenju so prevelike za slovenske razmere (1 MW nazivne moči je preveč za naše kmetije)
B) financiranje je problematično
C) problematična je distribucija pregnitega blata (povezava s točko A)
( D) ) ko govorimo o "kmetijskih" bioplinarnah je svojevrsten problem zagotavljanje substrata, ker je v praksi glavna sestavina koruzna silaža; in za 1 MW obrat potrebujemo najmanj 300 ha koruze

Seveda pa je bioplinarna hudo dobra pogruntavščina, saj je sposobna (načeloma) požret karkoli organskega, vključno z gnojem/gnojevko, in izpljuniti metan ter realtivno neškodljivo blato, ki je uporabno kot gnojilo.

In nenazadnje imam vprašanje; je tu kdo, ki bi vedel kaj se poleg glavnega substrata (torej rastlinske mase in nekaj gnoja) še dodaja za boljšo proizvodnjo plina? Predpostavljam da kakšni dodatki za to obstajajo, sam pa ne najdem nič pametnega ...

(kujc, priponka je prevelika
redface-1.gif
, kam lahko dam slikico, da se bo prikazala tu?)
 
Nazadnje urejeno:
A

Abraham

Fizikalc
16. feb 2011
5.436
2
36
63
Na brzino bi, brez popolnega poznavanja tematike, toda podosedanjih življenskih izkušnjah, dejal, da je to en evelik dobesedno šit, ki ga bomo "izbranemu ponudniku"
rolleyes-1.gif
financirali davkoplačevalci preko proračuna.
Vsakemu naj bo jasno, da iz dreka in prdcev pozitivnega donosa energije NI!
 
S

stein

Fizikalc
16. sep 2007
19.575
1
36
Če se resno zraven spravi, potem laufa. Če pa bi samo subvencije potegnil, ali "sledi modi", pol pa vprašanje...
 
A

Abraham

Fizikalc
16. feb 2011
5.436
2
36
63
Laufa zato, ker še ne zaračunavajo dreka: da se ti krava userje ali spredne, moraš to kravo z nečem nafutrati, da ta proizvod (drek ali prdec) iz nečesa pride. In to je treba nekje pridelati. In za to se porabi energija. Del te energije gre za koristne stvari (melko, meso), del pa za odpadne (drek, plini).
In kukr jaz poznam kmete, bodo začeli kmalu še drek zaračunavati - sam da zavohajo, da se da plin iz tega proizvest.
crazy1.gif
 
SamSvoj

SamSvoj

Majstr
28. okt 2010
2.142
355
83
Izbranemu "ponudniku" se vložek sofinancira ali direktno preko subvencije kredita ali preko subvencionirane elektrike. Pametni izberejo zadnjo opcijo, čeprav se bo to v zdajšnji javnofinančni situaciji izkazalo za zelo tvegano odločitev ... Ampak prave svinjarije se dogajajo okrog kreditov.
Iz dreka se je vedno dalo dobit metan, ampak bolj švoh. Do resne proizvodnje pride šele ob "sodelovanju" koruze. Če bi se predeloval samo gnoj/gnojevka bi bilo super, ker se realtivno "nevaren" odpadek v procesu spremeni v precej bolj sprejemljivo obliko, zraven pa pridelaš še energijo. In ja substrat se plača, če ga plinaš nima dovolj sam.
 
SamSvoj

SamSvoj

Majstr
28. okt 2010
2.142
355
83
Brez subvencij ne laufa, vsaj v času amortizacije ne. Potem pa dokler gre gre ...
 
L

LaUros

Pripravnik
13. feb 2008
327
0
16
Ljubljana
ksz

Subvencijo imas na elektriko, ki jo das v omrezje, 10-15 let. EU od nas zahteva, da povecamo vsako leto "zeleno" energijo - od raznih debilnosti tipa soncne/vetrne elektrarne je bioplin naravnost genialen, v glavnem ker ne glede na urbane mite notri pade vecinoma necesa, kar ne bi bilo odpadni material. Samo da ne gnije v naravi, ampak iz tega delas plin.

Notri gre vse kar se spomnis: trava, klavniski odpadki, silaza, koruza, pokvarjena hrana, ostanki pri predelavi hrane (tropine, mlecna sirotka), itd... kemik potem namesa pravo razmerje, cilj je cimvec metana ob najnizjih dusikih/nitratih. Drek je dejansko dost slaba stvar, se pa mesa zraven, ker nikoli ni samo ena snov. Od tega mesanja je precej odvisen tudi smrad, klavniski odpadki logicno bolj smrdijo kot koruza/silaza in trava.

Vsaka bioplinarna ima kot stranski produkt se vodo (bazeni, ogrevanje, rastlinjaki) in preciscen ostanek, ki je uporaben za na polje.

V Nemciji, kjer so v tem leta pred nami dejansko bioplinarne ne delajo vec elektrike, ampak sopajo plin v omrezje, elektrika se pa potem dela v naselju. Na ta nacin se resi problem prenosa tople vode, ker so bioplinarne ponavadi precej na samem, tako da dobivajo elektriko + toploto uporabljajo za ogrevanje.
 
M

Mladinec

Fizikalc
11. jun 2009
317
27
28
Ptuj
ksz

Bioplinarne kot način za namensko pridobivanje električne energije ali toplote... NE.
Bioplinarne kot način predelave določenih vrst organskih odpadkov, elektrika in/ali toplota pa kot bonus DA.

Ponudniki rešitev za bioplinarne v SLO gradijo večinoma izvedbe na koruzno silažo in gnojevko, saj je ta varianta izvedbe elektrarne najcenejša in najbolj preprosta. Posledično praktično nikjer ne predelujejo organskih odpadkov iz gospodinjstev, organskih odpadkov iz klavnic in mesne industrije in podobnega. Priprava organskih odpadkov za bioplinarno je namreč precej draga in se takoj poslabša ekonomika investicije.
Je pa ta varianta s predelavo organskih odpadkov po moje edini pravi smisel teh elektrarn. Pridelava elektrike se namreč ob trenutni tržni ceni na noben način ne izplača, zaradi tega subvencije. Ampak te subvencije so izključno "pumpanje" EU denarja v žepe graditeljev bioelektrarn (pri sončnih je isto).
 
M

Mladinec

Fizikalc
11. jun 2009
317
27
28
Ptuj
Kar se tiče vonjav je najbolj problematična koruzna silaža. In še to baje, če je nepravilno skladiščena.

Bil sem v eni takšni plinarni v Avstriji, ki predeluje organske odpadke iz gospodinjstev v kombinaciji z gnojevko in koruzno silažo. Na dvorišču je bilo manj neprijetnega vonja kot na živinorejski kmetiji.

Če je zadeva pravilno izvedena ne sme smrdeti...
 
bizi

bizi

Guru
21. nov 2007
27.271
-2.011
113
Kočevska
Verjamem, da je tako, če je pravilno izvedeno. Samo naši pohlepni investitorji so pogruntali, da se je ceneje deset let tožariti s sosedi zaradi smradu, kot zadeve pošlihtati, kot je treba.
 
B81

B81

22. jul 2007
37.919
11.118
113
V mojem kraju je hotel en veliki kmet to postaviti in bi naj EU sofinancirala 90% (4 mio je bila vrednost plinarne), pa sosedje niso dovolili, so nekaj podpisovali itd...in ne,a, drugi kmetu mu ne bo zastonj vozil gnojevke, se razume.
 
L

LaUros

Pripravnik
13. feb 2008
327
0
16
Ljubljana
No way da EU sofinancira to 90%, ker da ze denar za odkup te zelene energije
smile-1.gif
za kredit rabis imeti naceloma podpisane papirje da bos imel dovolj materiala in to za podobno dobo kot dobis za odkup elektrike (10-15 let).

Dobro izvedena bioplinarna ne smrdi prakticno nic. Drugo so klavniski odpadki, silaza je se najmanj problematicna.

Ihan (prasicja farma) in Perutnina Ptuj imata reseno tako, da lahko uporabljajo vecji del gnoja (Perutnina Ptuj do 70% gnoja).
 
B81

B81

22. jul 2007
37.919
11.118
113
Tako je bilo povedano, kake tri leta je od tega.

Drugač pa ima Panvita bioplinarno in se tudi ljudje ne strinjajo, ker to da nič ne smrdi, je nemogoče...
 
alkoholik

alkoholik

RudolF
23. jul 2007
16.673
3.190
113
v lokalni ostariji
vsaka taka predelava smrdi. bioplinarno za predelavo klavniških odpadkov in organskih odpadkov iz gospodinjstva ima KOTO v zalogu! ker je KOTO edini ki lahko prevzema klavniške odpadke kategorije 1 se najbrž nobenemu drugemu tega ne splača postavljat...

in iz kota vsake tolko prav neprijetno prismrdi...
 
M

Mladinec

Fizikalc
11. jun 2009
317
27
28
Ptuj
ksz

Pri bioplinarnah je problem predvsem smrad, ki nastaja pri transportu in skladiščenju substrata (bodisi koruzna silaža, komunalni ali klavniški odpadki), ko je enkrat zadeva v fermentatorju, potem več ne smrdi.
Pri nekaj elektrarnah, ki sem jih videl v delovanju (predvsem v Avstriji) vonj ni bil močnejši kot zraven hleva večje kmetije.

In povem vam, da gnijoča koruzna silaža še kako smrdi. Smrdijo seveda tudi komunalni ali klavniški odpadki, ampak ti se v elektrarno vozijo v zaprtih posodah, nato se obdelajo in grejo v fermentator, tako da zaradi teh odpadkov ne more okolica smrdet (razen če je način transporta neprimeren).

@alkoholik: Živalski stranski proizvodi kategorije 1 lahko gredo samo v sežig, v bioplinarnah se lahko uporabljajo le kategorija 3 (za 2 nisem siguren). Prav tako je kategorije 1 v celotni količini odpadkov le kakih 5-10%, tako da tudi če KOTO elektrarno ima, prav gotovo tam ne predeluje kategorije 1 temveč kategorijo 3.
 
T

tony

Guru
23. jul 2007
9.792
1.570
113
Citat:
Uporabnik bizi pravi:
Pa vonjave okoli teh bioplinarn so menda božanske
Klikni za razširitev

Poznam človeka, ki relativno blizu ene živi (Bela Krajina), in pravi, da smrdi za znoret, najhuje je poleti...
tongue-1.gif
 
Y

YuGec

Fizikalc
18. avg 2007
2.801
0
36
Citat:
Uporabnik LaUros pravi:
No way da EU sofinancira to 90%, ker da ze denar za odkup te zelene energije
smile-1.gif
za kredit rabis imeti naceloma podpisane papirje da bos imel dovolj materiala in to za podobno dobo kot dobis za odkup elektrike (10-15 let).

Dobro izvedena bioplinarna ne smrdi prakticno nic. Drugo so klavniski odpadki, silaza je se najmanj problematicna.

Ihan (prasicja farma) in Perutnina Ptuj imata reseno tako, da lahko uporabljajo vecji del gnoja ( Perutnina Ptuj do 70% gnoja ).
Klikni za razširitev

In nekaj 100 ton koruze letno.

Hrano mečemo v drek, da delamo predrago elektriko.
bonk.gif
 
D

Daniel

Guru
21. dec 2007
6.109
3.787
113
V naši bližini imamo na razdalji 20 km kar tri bioplinarne, kar je absolutno preveč glede na to, da se vanje dejasko meče hrana. Nam najbližja bojda trenutno ne obratuje, ker lastniki niso dobili kredita, da bi lahko nakupili silažo (ampak kot pravim, bojda).
 
Za odgovor se prijavite ali registrirajte.
Na vrhu Bottom