Citat:
Da je skoraj po božje častil Richarda Wagnerja, je znano. Takisto je znano, da je užival ob simfonijah Antona Brucknerja. Adolf Hitler namreč.
Pregled zbirke okoli 100 gramofonskih plošč, ki so nekoč pripadale nacističnemu voditelju, pa je razkril, da si je Hitler na skrivaj prav rad zavrtel tudi kakšno delo judovskih skladateljev. V javnosti tega verjetno ne bi priznal, saj je vztrajal, da kaj takšnega kot judovska kultura sploh ne obstaja. Sledil je namreč 'spoznanjem' rasne in kulturološke (psevdo)znanosti 19. stoletja, ki so zagotavljala, da legalistični judovski monoteizem ne more poroditi prave kulture.
Judje so zmožni le posnemanja in interpretacije idej drugih, sami pa ne premorejo niti malo kreativnosti. V velikem programu nacionalsocialistične stranke, v knjigi Mein Kampf, je tako Hitler zapisal: "Judovska umetnost nikoli ni obstajala in tudi danes ne obstaja. Dve kraljici umetnosti, arhitektura in glasba, nista nikoli ničesar pridobili od Judov."
Jude izgnal iz koncertnih dvoran; iz doma pač ne
Očitno je Adolf Hitler to stališče zagovarjal le toliko časa, dokler je bilo potrebno. V zasebnosti pa je rad prisluhnil tako skladbam judovskih skladateljev kot tudi posnetkom nastopov judovskih glasbenikov. In to čeprav je v kmalu po prevzemu oblasti zapovedal izgon judovskih in ruskih glasbenikov iz nemških koncertnih dvoran. V Hitlerjevi glasbeni zbirki so se tako po poročanju časopisa Guardian znašli posnetki z nastopi judovskega vilonista Bronislawa Hubermana - leta 1937 je bil sicer razglašen za uradnega sovražnika tretjega rajha - in avstrijskega pianista judovskega rodu Arthurja Schnabla. Poleg tega pa je tudi znano, da Hitler ni mogel ne vedeti, da so bili tudi med člani orkestra znamenitega in Hitlerjevega najljubšega dirigenta Wilhelma Furtwänglerja Judje.
Zbirka, ki so jo odkrili v hiši v bližini Moskve, ta je bila v lasti nekdanjega sovjetskega vohuna, je razkrila, da so bili med najljubšimi Hitlerjevimi skladatelji tudi Rusi. Med najbolj obrabljenimi so tako plošče, na katerih so posnetki inetrpretacij del ruskih skladateljev Aleksandra Borodina, Petra Iljiča Čajkovskega in Sergeja Rahmaninova. Po pričakovanjih pa seveda največji del zbirke obsega dela Brucknerja, Beethovna in Wagnerja.
Veliki diktator, še večji hipokrit
Obsežno zbirko si je nekdanji vohun in poznejši zgodovinar Lev Besimenski prisvojil, ko je po koncu druge svetovne vojne sodeloval pri procesih zoper zajete nemške generale. Zbirko plošč je odkril v Hitlerjevi kanclerski pisarni, o svoji prilastitvi pa ni nikoli 'črhnil' niti besede. Bal se je, da bi ga obtožili plenjenja. O zbirki se je zato izvedelo šele nedavno, po njegovi smrti. Njegova hči Aleksandra je dragocen paket predstavila nemški reviji Der Spiegel, ob tem pa je izjavila: "To je popoln posmeh. Milijoni Slovanov in Judov so morali umreti zaradi nacistične rasistične ideologije." Obenem pa je veliki hipokrit Hitler doma užival ob njihovi glasbi.
P. B.
