Ker je danes (po nekaterih virih pa 25. julija) 90 obletnica smrti Azema Bejte Galice, prvega vodje 'svobodnega' Kosova, je čas, da o njem napišemo nekaj besed.
Azem Bejta se je rodil leta 1889 v družini kosovskih Albancev v vasi Galica v okrožju Drenica, poznanem po burnem dogajanju. Po meni znanih podatkih se prvič vojskuje kot eden od vodij kačakov (po albanskih virih borcev za svobodo, po srbskih pa naj bi šlo razbojnike ) leta 1912, ko Srbi v sklopu balkanskih vojn uletijo na Kosovo in to počne vse do leta 1916, ko so se Srbi (tedaj že poteka 1. svetovna vojna) umaknili in Kosovo zasedeta Avstro-Ogrska in Bolgarija. Azem Bejta nadaljuje odpor proti Habsburški monarhiji (naj bi s svojo enoto razorožil tudi večjo avstrijsko vojaško enoto, leta 1918 skupaj s kasneje zelo znanim srbskim četniškim vojvodo Kosto Peæancom skupaj osvobodita Peæ oziroma Pejo, Kosovo ob koncu svetovne vojen zasedejo srbske čete. Kmalu, baje leta 1919, sledi oborožen upor dela kosovskih Albancev, glavni vodja je bil prav Azem Bejta oziroma Azem Galica. Kačaki so pri tem tako uspešni, da Azemu Bejti tedanja jugoslovanska oblast (oziroma oblast kraljervine SHS) leta 1921 prizna nekakšno avtonomijo v petih vaseh v dreniškem okrožju (recimo žandarmerija ni smela tam izvajati svojih pooblastil). Ta albanska svoboda v majhnem delu Kosova pa ni dolgo trajala. Jugoslovanska vlada je dobila namig, da naj bi Albanci na 'svobodnem ozemlju' kopičili orožje, opremo ter može in se pripravljali na veliko vstajo. Posledično je dreniške vasi pod oblastjo Azema Bejte obkolila močna žandamerijsko-vojaška formacija. Ko so bili Albanci oziroma kačaki 14. julija 1924 pozvani k predaji, so iz kull (utrjenih hiš oz utrd) odgovorili z ognjem. Sledil je spopad, v katerem je jugoslovanska vojska s topništvom uničila kulle branilcev in ubila mnogo njih ob le nekaj svojih žrtvah. S tem je bilo kačaške države konec, njen vodja Azem Bejta pa je bil smrtno ranjen. Po nekaterih podatkih je umrl 15. julija, po drugih pa 25. julija 1924 v eni izmed bližnjih jam. Navzoči so prisegli, da jama z njegovim truplom ostane skrivnost, da ga sovražnik ne najde (slabih 50 let kasneje so njegove posmrtne ostanke prenesli na lokacijo in jih tam pokopali). Kot zanimivost – njegova žena Shote Galica oziroma Qerime Radisheva se je oblačila kot moški in se borila ob njegovi strani. Po njegovi smrti je nadaljevala z bojem, dokler je leta 1927 niso ubili privrženci Ahmeda Zoga, kasnejšega albanskega vladarja.
Toliko na kratko. kosovski Albanci na Azema Bejto gledajo kot na heroja, dočim Srbi navadno ne vedo o njem povedati kaj veliko lepega. Kakorkoli, dejstvo je, da je pod njegovim vodstvom del na Kosovu živečih Albancev 'zadihal svobodo'.
Azem Bejta in žena Shote
Azem Bejta (v sredini) in kačaki (možno da je sicer fotka nekaj retuširana, samo nima veze, za vtis dobiti je okej)
Azem Bejta se je rodil leta 1889 v družini kosovskih Albancev v vasi Galica v okrožju Drenica, poznanem po burnem dogajanju. Po meni znanih podatkih se prvič vojskuje kot eden od vodij kačakov (po albanskih virih borcev za svobodo, po srbskih pa naj bi šlo razbojnike ) leta 1912, ko Srbi v sklopu balkanskih vojn uletijo na Kosovo in to počne vse do leta 1916, ko so se Srbi (tedaj že poteka 1. svetovna vojna) umaknili in Kosovo zasedeta Avstro-Ogrska in Bolgarija. Azem Bejta nadaljuje odpor proti Habsburški monarhiji (naj bi s svojo enoto razorožil tudi večjo avstrijsko vojaško enoto, leta 1918 skupaj s kasneje zelo znanim srbskim četniškim vojvodo Kosto Peæancom skupaj osvobodita Peæ oziroma Pejo, Kosovo ob koncu svetovne vojen zasedejo srbske čete. Kmalu, baje leta 1919, sledi oborožen upor dela kosovskih Albancev, glavni vodja je bil prav Azem Bejta oziroma Azem Galica. Kačaki so pri tem tako uspešni, da Azemu Bejti tedanja jugoslovanska oblast (oziroma oblast kraljervine SHS) leta 1921 prizna nekakšno avtonomijo v petih vaseh v dreniškem okrožju (recimo žandarmerija ni smela tam izvajati svojih pooblastil). Ta albanska svoboda v majhnem delu Kosova pa ni dolgo trajala. Jugoslovanska vlada je dobila namig, da naj bi Albanci na 'svobodnem ozemlju' kopičili orožje, opremo ter može in se pripravljali na veliko vstajo. Posledično je dreniške vasi pod oblastjo Azema Bejte obkolila močna žandamerijsko-vojaška formacija. Ko so bili Albanci oziroma kačaki 14. julija 1924 pozvani k predaji, so iz kull (utrjenih hiš oz utrd) odgovorili z ognjem. Sledil je spopad, v katerem je jugoslovanska vojska s topništvom uničila kulle branilcev in ubila mnogo njih ob le nekaj svojih žrtvah. S tem je bilo kačaške države konec, njen vodja Azem Bejta pa je bil smrtno ranjen. Po nekaterih podatkih je umrl 15. julija, po drugih pa 25. julija 1924 v eni izmed bližnjih jam. Navzoči so prisegli, da jama z njegovim truplom ostane skrivnost, da ga sovražnik ne najde (slabih 50 let kasneje so njegove posmrtne ostanke prenesli na lokacijo in jih tam pokopali). Kot zanimivost – njegova žena Shote Galica oziroma Qerime Radisheva se je oblačila kot moški in se borila ob njegovi strani. Po njegovi smrti je nadaljevala z bojem, dokler je leta 1927 niso ubili privrženci Ahmeda Zoga, kasnejšega albanskega vladarja.
Toliko na kratko. kosovski Albanci na Azema Bejto gledajo kot na heroja, dočim Srbi navadno ne vedo o njem povedati kaj veliko lepega. Kakorkoli, dejstvo je, da je pod njegovim vodstvom del na Kosovu živečih Albancev 'zadihal svobodo'.
Azem Bejta in žena Shote
Azem Bejta (v sredini) in kačaki (možno da je sicer fotka nekaj retuširana, samo nima veze, za vtis dobiti je okej)
